Tako sem naveličana moža, jaz rabim metuljčke, da spet zaživim
Navzven smo idealna družina, oba sva izobražena, imava dva pridna otroka, lepo hišo, do zdaj smo živeli zelo dobro, v zadnjem času ima sicer mož smolo pri projektih in so lepi prilivi usahnili, a nismo ravno revni, čeprav so težki časi. Je pa problem, ker jaz do njega ne čutim več, tiste strasti kot prej, čeprav me nosi po rokah, vse naredi, gre po otroka v šolo, v trgovino, pelje me na večerjo, daje mi komplimente, a meni nekako vse to preseda, odveč mi je njegova pozornost in seks z njim. Ni metuljčkov, ni vznemirjenosti. Rada bi spet čutila tisto sladko pričakovanje, ko koga komaj spoznaš in fantaziraš o vsem mogočem in potem spoznavanje, noro strasten seks, mravljinci. Je res konec? Bom še kdaj to doživela? Moram res potrpet zaradi otrok kot mi govorijo prijateljice in predvsem mama? Zadelo me je spoznanje, da sem ujetnica in da se bom postarala, ne da bi izkusila življenje. Ne želim tega, življenje je eno samo. Želim živeti, uživati, se predajati strastem, želim metuljčke. Še kakšna tukaj, ki tako čuti?
Pa zakaj imate taki ljudje otroke, zakaj? ZAKAJ?
J.ebali te metuljčki!
Očitno ti je v tvojem zdizajniranem življenju dolgčas, rada bi malo grške tragedije. Tudi prav.
Ne zdi se mi pa fer, da v tragedijo vlačiš ljudi, ki s tvojimi metuljčki nimajo prav nič.
Pa zakaj imate taki ljudje otroke, zakaj? ZAKAJ?
J.ebali te metuljčki!
Očitno ti je v tvojem zdizajniranem življenju dolgčas, rada bi malo grške tragedije. Tudi prav.
Ne zdi se mi pa fer, da v tragedijo vlačiš ljudi, ki s tvojimi metuljčki nimajo prav nič.
[/quote]
Ne razumeš. Ne želim nikogar prizadeti, še najmanj pa svoja otroka. Ne želim pa tudi potratit življenje na tak način. Čutim, da mi ni usojeno tako življenje, ampak drugačno. Enostavno čutim.
Poznam občutek, željo po nekaj drugačnega in drugega, nekaj novega. Rutina ubija.
Da skrajšam: našla sem si loverja, živela v metuljčkih 2 leti in posledično izgubila moža in unicila familijo.
Vem da te tak post sedaj ne zanima, ker roko na srce, tudi meni ni ko sem bila na tem. To razumem.
Ko gledam nazaj mi je dejansko žal in moj nasvet bi bil, da poskušaj poiskati metuljčke doma. Se je pa potrebno potrudit za to.
Kamorkoli te bo neslo: srečno…potrebovala boš.
Ma ne gre za seks. Moj mož je zelo potenten, verjemi. Gre za nove horizonte, za spoznavanje novih ljudi, za vznemirjenje. Gre za to, da ima vsak moški nek svoj čar, nek svoj način zapeljevanja, nek svoj način ljubljenja. Samo eno življenje živimo, ga moramo res preživeti z moškim,s katerim imamo otroke? Je poroka in rojstvo otrok res konec življenja za žensko?
Hja. Metuljcke se da dobit vsakokrat z drugim ali pa vsakokrat z istim. Ampak zanimivo, v metuljcke z novim bi vsi vlagali, obstojeci pa je kot samoumeven kos pohistva, za katerega se menda ni vredno naprezati.
Razmisli: za novega bi se obrila, nadisavila, pod obleko skrila cipkasto perilo, se nalicila, se prej dobro spocila in osvezila s hladnim tusem. Smehljala bi se vsaki besedi in zaljubljeno gledala. Pri vecerji izmenjevala hrano in srknila iz njegovega kozarca. Cudovit vecer s prijetnim sprehodom v mesecini in zakljucek med rjuhami.
Vse to bi naredila z veseljem, samodejno, brez muke in razmisljanja.
Kdaj si pa nazadnje kaj podobnega naredila s sedanjim?
Pa zakaj imate taki ljudje otroke, zakaj? ZAKAJ?
J.ebali te metuljčki!
Očitno ti je v tvojem zdizajniranem življenju dolgčas, rada bi malo grške tragedije. Tudi prav.
Ne zdi se mi pa fer, da v tragedijo vlačiš ljudi, ki s tvojimi metuljčki nimajo prav nič.
[/quote]
Ne razumeš. Ne želim nikogar prizadeti, še najmanj pa svoja otroka. Ne želim pa tudi potratit življenje na tak način. Čutim, da mi ni usojeno tako življenje, ampak drugačno. Enostavno čutim.
[/quote]
Seveda razumem. Ti ne razumeš.
Če si faca daj tole prebrat možu. Ampak nisi. Ker si p.ička (karakterno), ne pa svobodna in pokončna ženska. Šla se boš klasično varanje, ampak stvari prej ali slej pridejo na dan. In verjemi, takrat boš namesto metuljčkov imela nočne vešče. Pa tudi tvoj mož, še posebej pa otroci.
Pa to ni moraliziranje, samo naraven potek dogodkov.
Še enkrat te vprašam (in tebi podobne, moške in ženske), za koji K imate otroke??????
Saj imate brez njih lahko metuljčke 24/7 – in to brez škode.
pamet tista o kregu z belim kruhom. Pocakaj,te bo minilo in si bos se hvalezna za pamet. Boljsega ne bo ker z vsakim usahnejo metuljcki le razbila bos dom druzino in pristala na slabsem tudi ce bo ne vem kako dober (kar je pa ze precejsnja loterija) ta potencialni novi izbranec. Zenske,ki so tako hrepenele po metuljckih so na koncu spoznale,da obstajajo taksni dobri kot je tvoj moz (in s katerimi itak vedno usahnejo metuljcki ker tako narava naredi) in potem se ostali,ki so se jim prej izzognile: prevaranti, brezdelnezi,agresivnezi,pijanci in kar jih se je na tem svetu. Pridobit razen res kratkorocno:metuljcke za 2 leti ne mores nic izgubis pa ogromno. Za vedno. Skoda se kregat z belim kruhom res skoda. Pocakaj raje da te pamet sreca,si bos hvalezna za to.
Ma ne gre za seks. Moj mož je zelo potenten, verjemi. Gre za nove horizonte, za spoznavanje novih ljudi, za vznemirjenje. Gre za to, da ima vsak moški nek svoj čar, nek svoj način zapeljevanja, nek svoj način ljubljenja. Samo eno življenje živimo, ga moramo res preživeti z moškim,s katerim imamo otroke? Je poroka in rojstvo otrok res konec življenja za žensko?
[/quote]
Aha, ne gre za seks. Gre za vzneeeemirjenje. Torej iščeš samo enega loverja, s katerim se boš pa vzdržala seksa? hihihi če verjameš
Ma ne gre za seks. Moj mož je zelo potenten, verjemi. Gre za nove horizonte, za spoznavanje novih ljudi, za vznemirjenje. Gre za to, da ima vsak moški nek svoj čar, nek svoj način zapeljevanja, nek svoj način ljubljenja. Samo eno življenje živimo, ga moramo res preživeti z moškim,s katerim imamo otroke? Je poroka in rojstvo otrok res konec življenja za žensko?
[/quote]
Koga zdaj to sprašuješ?
Na poroki si najbrž vsa v metuljčkih sama obljubila zvestobo ali pač ne?
To je klasična motnja srednjih let. Uporabi glavo, če jo še imaš. Beri kaj ona zgoraj piše, ker poznam tudi jaz par takih. In res ni vredno.
Pa zakaj imate taki ljudje otroke, zakaj? ZAKAJ?
J.ebali te metuljčki!
Očitno ti je v tvojem zdizajniranem življenju dolgčas, rada bi malo grške tragedije. Tudi prav.
Ne zdi se mi pa fer, da v tragedijo vlačiš ljudi, ki s tvojimi metuljčki nimajo prav nič.
[/quote]
Ne razumeš. Ne želim nikogar prizadeti, še najmanj pa svoja otroka. Ne želim pa tudi potratit življenje na tak način. Čutim, da mi ni usojeno tako življenje, ampak drugačno. Enostavno čutim.
[/quote]
Priporočam v branje Gospo Bovary. Ja, prizadela boš vse, na koncu pa najbolj sebe. Si pač samodesktruktivna in dokler se ne boš samodestruktirala, miru ne boš dala. Ti očitno ni bila nobena tragedija namenjena (bolezen otroka, smrt otroka, bolezen partnerja) in si jo boš sama naredila. Kar izvoli.
Kolikokrat bo še potrebno napisat, da monogamija ni mogoča? In da ne moreš preživet z enim partnerjem cel lajf. Sožalje vsem, ki se poročajo leta 2017 in naprej.
Seveda rutina ubija. Vsega se naveličaš, čisto vsega, kdaj vam bo to jasno? Tudi če si v nekoga še takoo zelo zaljubljen in ga ljubiš bo čas naredil svoje in se ga boš naveličal.