samomor
Ti iščeš pozornost in potrebuješ pomoč. Kaj te je privedlo do takšnega razmišljanja? Zakaj se tako sovražiš, da si želiš vzeti življenje? Pomisli na ljudi, ki ostanejo za tabo, kako jih boš prizadel. Verjamem, da je kljub sivini, ki jo trenutno vidiš, pa le vendarle kakšna svetla točka v tvojem življenju, za katero je vredno živeti. Razmisli malo o tem. Napiši kaj več kaj te muči.
Na tvoje vprašanje ne poznam odgovora. Ne bom ti pametovala, ker ne vem kaj prestajaš. Vem pa eno, da nisi paraliziran/a od vratu navzdol in naj še zgleda tvoja sedanjost in prihodnost tako temačna, nimaš razloga, da si vzameš življenje.
Življenje je dragoceno in tebi je bilo podarjeno z razlogom. Ne izpusti ga in ne dovoli, da te premagajo težki časi. Ni važno kolikokrat in kako globoko padeš, važno je, da vstaneš.
Ne obupaj,prosim!
Posameznik običajno ne vidi rešitve za svoje težave, čeprav lahko mogoče nekdo drug reši problem en dva tri. Preden narediš največjo neumnost v življenju-samomor , mi nameni prosim le še trenutek, da poskusiva skupaj poiskati rešitev za tvoje težave. Čakam te na [email protected]
Na tvoje vprašanje ne poznam odgovora. Ne bom ti pametovala, ker ne vem kaj prestajaš. Vem pa eno, da nisi paraliziran/a od vratu navzdol in naj še zgleda tvoja sedanjost in prihodnost tako temačna, nimaš razloga, da si vzameš življenje.
Življenje je dragoceno in tebi je bilo podarjeno z razlogom. Ne izpusti ga in ne dovoli, da te premagajo težki časi. Ni važno kolikokrat in kako globoko padeš, važno je, da vstaneš.
Ne obupaj,prosim!
[/quote]
Če človek ne bi imel razloga, ne bi razmišljal o samomoru.
Zato ni smiselno zanikati razlogov. Razloge je potrebno ozavestiti in najti morebitne rešitve.
Ne razumem, da si tako obupan in ti ni več mar zase. Hkrati pa se obremenjuješ s tem, koliko dela bodo s tvojim telesom imeli drugi in koliko čiščenja bo potrebno ?
Mislim, da je eden izmed vzrokov obupa ravno to pretirano obremenjevanje z drugimi in kako bodo drugi zadovoljni ter premalo znanja o tem, kako poskrbeti za lastno srečo.
Na tvoje vprašanje ne poznam odgovora. Ne bom ti pametovala, ker ne vem kaj prestajaš. Vem pa eno, da nisi paraliziran/a od vratu navzdol in naj še zgleda tvoja sedanjost in prihodnost tako temačna, nimaš razloga, da si vzameš življenje.
Življenje je dragoceno in tebi je bilo podarjeno z razlogom. Ne izpusti ga in ne dovoli, da te premagajo težki časi. Ni važno kolikokrat in kako globoko padeš, važno je, da vstaneš.
Ne obupaj,prosim!
[/quote]
Če človek ne bi imel razloga, ne bi razmišljal o samomoru.
Zato ni smiselno zanikati razlogov. Razloge je potrebno ozavestiti in najti morebitne rešitve.
[/quote]
Ljudje različno dojemamo travme in meni se zdi edino smiselno, da si nekdo želi umreti v primeru, da se ne more premikati ali da prestaja grozovite bolečine katerih se ne da olajšati z nobenimi sredstvi-vse drugo je rešljivo, pa čeprav se nam v trenutnem obupu ne zdi tako.
Karma je prasica, se hočeš rešiti nesmisla, pa se lahko prebudiš paraliziran od vratu navzdol in drugi zate skrbijo, saj se amomor lahko tudi ponesreči, saj že obešanje ni ziher in tudi trčenje z vlakom so ljudje že večkrat preživeli, sama poznam v območju 15 kilometrov dve taki ženski, ena je ostala brez ene noge od kolka dol, ta druga pa je danes malce trčena v glavo, obe sta veseli in živi, le da ga ena rada cuka…
Najboljše in mislim da edino zdravilo proti samomorilnosti, je živa vez z drugimi ljudmi. O samomoru razmišljajo(-mo) ljudje ko ne najdemo več stika z drugimi, ko smo osamljeni, zaprti in fokusirani v svoj svet. Človek je socialno bitje in brez povezave z drugimi ne more (pre)živeti. Zakaj se kdo umika iz življenja, kar pomeni tudi iz odnosov z drugimi, pa je za samomorilnost ključno vprašanje. Navadno zaradi nesprejemanja samega sebe ali dela sebe. Vsak, ki se ukvarja z mislijo na samomor je bolestno fokusiran nase in svojo osamljenost – zdravilo je le ponovna povezava z drugimi. Včasih je dovolj že menjava okolja, da lahko življenje zagledaš v drugi luči in navežeš nove stike. Lahko so to kakšne terapevtske skupine, kjer spoznaš, da tvoje težave niso unicum. Skratka, človeka lahko ozdravi zgolj tisto kar najbolj boli – treba je v življenje, ne pa postavljat pogoje življenju.
Te popolnoma razumem, da želiš narediti konec. Saj je to življenje en sam matr, na koncu pa ravno tako umreš.
Verjetno vsak kdaj pomisli, da bi bilo najbolje, da se zjutraj ne bi več zbudil. Ker pa imaš verjetno še koga, ki mu je mar zate (mama, sestra, brat, sestrična… mogoče celo kakšen prijatelj), pa naredi tako, da se ne bodo slabo počutili.
https://www.youtube.com/watch?v=68BsworHn58?t=210
Tako da raje poišči svetovanje, psihoterapijo, nekaj za rešit svoje težave…