Vsak dan, od ponedeljka do petka se vozim na delo v Ljubljano. Iz bližine Maribora. Vsak da prevozim 130 kilometrov v eno smer. Zaposlena sem v privatnem podjetju, polovične stroške za bencin mi vrnejo. Imam srednjo izobrazbo in se vozim šest let z avtomobilom.
Sedaj sem samska in živim pri starših, toda pri nekaj več kot tridesetih letih, razmišljamo, kako v prihodnje.
Ne vem pa kje naj iščem redno službo. Sedaj imam delo zanedoločen čas in redno službo. O tem, da bi si najela sobo, ne razmišljam, ker rada pomagam doma staršem, ki niso ravno mladi in okretni.
Je še kakšen tak primer ?

Ok. Mislim, saj razumem tvojo skrb za starše…
Ampak glede na tvoja leta bi bilo smiselno, da se osamosvojiš in greš na svoje – če ne zaradi drugega zato, da boš lažje spoznala partnerja in zaživela po svoje. Kakšno spolno življenje pa imaš, če pri 30+ živiš pri starših?

vožnja je dolga,ne vem kako izobrazbo imaš,kako dolg delavnik,a čebi si na obrobju -jl našla eno luknjo in kako uro kaj delala,varstvo otroka,pomoč pri učenju,pospravljanje.tisto kar dobiš za prevoz pa daš za najemnino

Vlak? Na poti tja in nazaj pa se sluzbene maile in klice opravis (ali pocnes nekaj za svojo duso/glasba, filmi, net). Vsaj varneje je, ce soba v Lj ne pride v postev.

Eno ali drugo. Obojega ne moreš imeti, to menda veš. Kaj pa starši, te ne spodbujajo k samostojnemu življenju?

Sicer govorimo o dobri uri vožnje, kar ni noben bav bav. Lahko sodločiš za ICE vlak, ki vozi dobro uro. Tako bi se malo zbistrila pred in po službi.
Če pa najdeš sobo v Lj, boš pa staršem pomagala preko vikenda. Z nekaj organizacije in prilagajanja bodo sami zmogli.
Drugače pa ne vidim težav v vožnji. Ko delam terensko naredim preko 400 km v enem dnevu. Res sem v tej vročini včasih precej izžeta, a dobra služba vedno zahteva celega človeka.
Znanec se vozi vsak dan iz CE v KP v službo. V CE imajo hišo, v KP pa delo za 2000 + neto. Trenutno se mu katera koli druga varianta zdi slabša od vožnje.
Sorodnica se vozi dnevno na relaciji MB-Graz, ji ti odgovarja vožnja bolj kot najemnine.

Vsak dan 60 kilometrov sem in 60 kilometrov nazaj. Tako, ne za ne vem kakšen zaslužek, prej je bilo delo v Vipavi, sedaj so mi prenesli v Solkan.
Redna služba, za potrpet, vendar sedaj ko popravljajjo avtocesto je bilo treba na pot vsaj dve uri prej ob petih zjutraj in popoldne sem se vrnil domov ob petih popoldne. Dvanajst ur za sedem ur dela.

Moje delo je nuja, je obveza, ker drugega dela ne najdem. Eno uro sem in eno uro nazaj.
Razmišljem o zamenjavi, a trenutno nič ne kaže. Ostane mi 800 evrov in nič več.