Imam službo, ki mi je bedna, delam nekaj dosti pod mojo stopnjo izobrazbe, delo je dolgočasno, ni možnosti napredovanja, ni možnosti dobivati nova znanja, naveličana vsega, slabo vzdušje med sodelavci.
AMpak je pa sigurna, za nedoločen čas. IMam pa diplomo FF, torej težko najti drugo službo.

Bi tvegali in iskali in šli v kako službo za določen čas?
Če bi našla, bi šla v tako službo, kjer bi bilo delo primerno za mojo izobrazbo, bolj zanimivo, vendar težko najti nekaj sigurnega.

Je bolje vegetirati še naprej v sigurni službi ali tvegati sigurnost in it v boljšo službo,ampak nesigurno?
Zdaj mi gre kar na bruhanje, ko moram v službo.
Po drugi strani pa presrečna, da sploh imam službo, ker sem bila prej dalj časa brez službe.

Pa ti veš koliko je brezposelnih z diplomo FFja? Da ti ni nerodno, da to upaš na forumu pisat… jaz pošiljam vse do 5.stopnje in po 500 poslanih prošnjah mela 2 razgovora, ki sta bila že zmenjena vnaprej. Se zelis kaj drugega? Eni ste res nevem no, omejeni, vam diploma ne pomaga…..

Mi lahko razložiš zakaj sem po tvojem omejena?

Kako pa pomaga tebi?

Tisto, kar te veseli, delaj kot hobi. Lahko se potem razvije v kaj več. Sicer pa na službo glej kot na super zadevo, da imaš lahko plačo in se sama preživljaš. In imaš sredstva, da se v prostem času lahko ukvarjaš s tistim, kar te veseli.

Kaj pa plača?
Odvisno tudi od tega, koliko si lahko privoščiš, da bi bila npr eno leto brez službe?

Živim sama. Plača jurja, stara 40 in se mi že pozna na zdravju zaradi službe: težave s hrbtenico, težave z vidom, težave s pritiskom, nezadovoljstvo, stalna utrujenost, večni stres.
Težko si privoščim, da bi bila eno leto brez službe.

Tvoj problem ni le služba, ki te ne zadovoljuje, temveč tudi tvoja percepcija. Nanjo gledaš kot breme, čeprav istočasno priznavaš, da ti vseeno omogoča preživetje in celo, da si bila prej brez in je to zdaj super. Spremeniti moraš svoj pogled na vse in videti službo kot del življenja, ki ti omogoča življenje.

Za svojo osebnostno in karierno rast pa, kot je že ena predlagala, lahko počneš kaj za hobi ali kot popoldanski s.p.

Vmes išči, ampak ne pusti službe kar tako.

Sem radovedna, če mi te nasvete dajete ženske, ki ste visokoizobražene, delate pa kot navadne tajnice ali kaj takega, v glavnem dosti pod svojo izobrazbo in daleč od svojega področja. In če nimate nobene možnosti izobraževanja, napredovanja. In, če se vam pozna vse to že na zdravju, ker že več kot 10 let tako delate?

Jaz sem neki takega, kot ti. Uni izobrazba. Pristala pa sem v “domači” firmi, kjer sem pisarniška deklica za vse, a z bednejšo plačo od proizvodnih delavcev. Trenutno mi tak ziher ustreza, kljub stalni slabi volji, utrujenosti, bolečinam v križu zaradi sedenja, pekočih očeh zarad zijanja v računalnik. KmalU sledi druga porodniška (to bo šele jeze pri vodstvu), nato pa upam, da bom končno rekla adijo.

A ti misliš da si s tem FF boga za jajca prijela?
Neeee. Takih FF brezveznikov je cel kup in ti pri teh letih misliš da si kaj?
Pusti službo za jurja in sanjaj doma brez keśa,ker drugega kot bluziti itak ne znate FF kretenčiči.

Boš vse lažje prenašala v službi, jaz pojem 400 mg vsak dan, tako, da mi ni muka več garati, je mnogo bolje kot pomirjevala ali SSRI.

Ce imas jurja neto, kar lepo tiho bodi. Ce ne bi bilo kao zajamcene min place (pa se te revscine ne dobivajo vsi), bi mnogi dobivali manj.
Ne recem, da moras biti ne vem kako hvalezna, ce ti sluzba ne ustreza, ma kljub temu malo manj prevzetnosti ne bi skodilo, sicer delo in sluzbo prepusti komu, ki mu/ji bo kaj pomenila, ti si pa najdi eno tvojemu samopripisanemu statusu primerno.

Nisem vedela, da ste sami brezposelni tu gor. Se opravičujem, da sem vam dala sol na rano.
Razumem, ko si brez službe, ti res ni za poslušat, če kdo ni zadovoljen s službo.

No mogoče se vednarle najde tudi kak tak, ki ima službo, in bo komentiral.

Človek mora biti omejen, da sigurno službo menja za nesigurno. Pa plača gor ali dol.
p.s. razen, če si sposoben živeti od zraka

Delaj v tej službi in išči v svoji stroki oz. kar te veseli. Nikoli ne veš.

Jaz bi menjala zgolj v primeru, da bi bili boljsi pogoji, klima in seveda placa. Tudi za dolocen cas. V vmesnem casu pa sicer brez muk in z veseljem opravljam delo, ki ga ne merim z diplomo ali moznostjo napredovanja, pac pa so mi pomembni omenjeni kazalniki.
Ce bi bila OP res tako ambiciozna, bi po mojem ze nasla ustrezno menjavo, tako pa samo malo pojamra, nic zato.

Hvala. Delam na tem.
Me veseli, da niste tu gor sami negativci.
Saj ostale razumem, če so brez službe, da jih moti, če nekdo ni zadovoljen v službi. Samo nisem jim jaz kriva, da so brez službe. S tem, ko mene žalijo, ne bodo nič prej našli službe.

Se to: dodatna znanja seveda lahko pridobivas tudi zunaj delovnega okolja. Jaz s hobijem tudi obcasno nekaj dodatnega zasluzim, premisli morda tudi v tej smeri.

Tu in tam tudi jaz kaj zaslužim. Sicer ne s hobiji. Ampak je pa vseeno za dušo, da se ne počutim kot zguba.
Zdaj delam na tem, da pridobim kaka dodatna znanja, ki bi mi olajšala iskati službo,

Podpis pod tole.
V službi poskušaj gledati samo tisto, kar je pozitivno: redna plača, s tem preživetje, neke vrste gotovost.
Enako pomembno: ne oziraj se na negativce in njihova bedna mnenja. Tvoje življenje je tvoje, ti odločaš in edino prav je, da si želiš početi nekaj, kar ti v zadovoljstvo. Upoštevaj mnenja uspešnih in verjemi, takšni te bodo samo spodbudili, ker vedo, da so morali včasih tudi sami tvegati.
Srečno.

Podpis pod tole.
V službi poskušaj gledati samo tisto, kar je pozitivno: redna plača, s tem preživetje, neke vrste gotovost.
Enako pomembno: ne oziraj se na negativce in njihova bedna mnenja. Tvoje življenje je tvoje, ti odločaš in edino prav je, da si želiš početi nekaj, kar ti v zadovoljstvo. Upoštevaj mnenja uspešnih in verjemi, takšni te bodo samo spodbudili, ker vedo, da so morali včasih tudi sami tvegati.
Srečno.
[/quote]

Hvala.
Ob vseh negativcih, je lepo prebrati koga pozitivnega.

Zivjo. Js sem pustil sluzbo v javni upravi in nic nisem rabu delat. Ko bos na smrtni postli, ti bo zal za vsakega jutra 😉

Tko ti bom rekla. Če ne boš probala kaj drugega ne boš vedela. lahko boš zmagala, lahko izgubila. Tega nihče ne ve.
Pa vendar, ker nikoli nisi bila brezposelna, se ti ne sanja kako to je. Nimaš niti najmanjše predstave kako je biti na borzi, kako izgleda dan, ko gredo drugi delat ti pa ne, ko v trgovini kupuješ čedalje manj, ko si vabljena na izlet in si ne moreš privoščiti 20 €, da bi se lepo imela, ko nimaš za bencin, ko nosiš stara oblačila, ko ne veš kaj bo jutri, ko hodiš na razgovore in nisi izbrana, ko končno nekaj dobiš je to ali ndomeščanje ali usposabljanje na delovnem mestu, za dva tri mesece, ko opazuješ kandidate na razgovorih in vidiš, da si daleč najstarejša, ko …. v glavnem, trg delovne sile, če nimaš vez in poznanstev, je neizprosen.
Vse to sem sama dala čez. Zdaj službo imam. Točno takšno kot jo opisuješ, za V stopnjo, sama imam VII. In veš kaj, sem zadovoljna in rada hodim delat. Občutek neke sigurnosti mi odpira vrata drugje, na drugih področjih.
Lej, nimam namena te prepričevati, ker samo ti veš kako ti je. Ampak mene je življenje naučilo, da če ne moreš delati tistega kar te veseli, se delaj, da te veseli to kar delaš. In ja, kot so zapisali, je tudi stvar percepcije, ali znaš stvari pogledati še iz drugega zornega kota, a veš kako to pomaga. Pa še nekaj, če si vsa namrgodena v službi, sitna, nerazpoložena kot taka vplivaš na okolico in dobiš nazaj negativo.

Zakaj komentiraš temo, ki je nisi prebrala?
Jasno sem namreč napisala, da sem bila dalj časa brezposelna.
Ne boš verjela, na stotine prošenj sem poslala.
Ne boš verjela, tudi v otroštvu sem bila vedno v revščini, ne samo v mladosti.
Sem prepričana, da bistveno bolj vem kaj je revščina kot ti. Zato predlagam, da najprej prebereš, potem komentiraš,