Pridemo domov in cela hiša ogabno smrdi, ker smo imeli odprta okna. Pa žvižga se jim, saj jim je vse dovoljeno. Mož pa težko na pljučih bolan in mora tole prestajat.

Če hočejo pognojit moorajo danes, ponoči bo dež, če bodo po dežju to počeli bodo vse rastlinje posmodili, žal tako je, pa če vam je prav ali ne ..

Glede na to, da to polivajo od zgodnje spomladi, je zemlja že toliko prepojena, da če danes nehajo, je za naslednjih nekaj leta preskrbljeno:). Mene prav zanima, kako tole polivanje vpliva na poljščine. Sem včeraj hodila tam za enim poljem, kjer so ravno poželi pšenico in sedaj pripravljajo za nekaj. Polje je čisto do gozda oz. vmes je nekaj grmovja in robidovja. Listje je čisto sivo od te gnojevke, bi prav rada enega strokovnjaka enkrat slišala kaj povedati na to temo.

Glede na to, da to polivajo od zgodnje spomladi, je zemlja že toliko prepojena, da če danes nehajo, je za naslednjih nekaj leta preskrbljeno:). Mene prav zanima, kako tole polivanje vpliva na poljščine. Sem včeraj hodila tam za enim poljem, kjer so ravno poželi pšenico in sedaj pripravljajo za nekaj. Polje je čisto do gozda oz. vmes je nekaj grmovja in robidovja. Listje je čisto sivo od te gnojevke, bi prav rada enega strokovnjaka enkrat slišala kaj povedati na to temo.
[/quote]
Gnojevka je bogata z dušikom (urea-sečnina) ima veliko kalija, kalcija fosforja, tista kisla, ki je posledica silažne hrane, ima veliko mikroelementov. Skratka gnojnica je izjemno bio. Res pa je, da če pade na zelene dele rastline, ponavadi posmodi rastlino zaradi velike koncentracije amoniaka, ki v duelu z sečnino deluje kot boom efekt, pravim kot, ker je glifosat umetno proizvedena komponenta, ki preprečuje fotosintezo, zato gnojevko polivajo na prazne njive oz. pokošene travnike.
Vsaka obdelovalna površina pa ima tudi gnojilni načrt, ki ga izdelujemo na podlagi predhodnih analiz zemlje, seveda govorim za kmetijske obdelovalne površine, tako da se z gnojevko nikakor ne poliva, kot se kmetom pač zazdi!
Imam pa tudi srečo, da je mož farmacevt in ti iz prve roke lahko rečem le, da se boj raje tistega, kar prineseš iz lekarne, pa četudi gre le za aspirin, kot pa polite gnojevke, da o kozmetičnih pripravkih ne govorim!

Kllinc – še hujši so tisti, ki cmarijo vrtne ostanke ( listje, vejevje in osanke z vrta v. ej vročini) ko se malo ohladi, odpreš, pa ti starejša soseda v naselju hip zakurita in pojcato to do enih zjutraj… Kam to prijaviš? Poleti, neprestano. Ne moreš spat ponoči, ker te dobesedno duši pri odprtih oknih, pa astmatiki tudi trpijo.

Ali pa večni dim od kurjenja, pozimi za tople radiatorje, poleti pa za toplo vodo. Celo stanovanje dima vsak dan. Ta individualna kurišča bi tudi morali regulirati, s strupenim dimom zastrupljajo in posiljujejo non stop.

Glede na to, da to polivajo od zgodnje spomladi, je zemlja že toliko prepojena, da če danes nehajo, je za naslednjih nekaj leta preskrbljeno:). Mene prav zanima, kako tole polivanje vpliva na poljščine. Sem včeraj hodila tam za enim poljem, kjer so ravno poželi pšenico in sedaj pripravljajo za nekaj. Polje je čisto do gozda oz. vmes je nekaj grmovja in robidovja. Listje je čisto sivo od te gnojevke, bi prav rada enega strokovnjaka enkrat slišala kaj povedati na to temo.
[/quote]
Gnojevka je bogata z dušikom (urea-sečnina) ima veliko kalija, kalcija fosforja, tista kisla, ki je posledica silažne hrane, ima veliko mikroelementov. Skratka gnojnica je izjemno bio. Res pa je, da če pade na zelene dele rastline, ponavadi posmodi rastlino zaradi velike koncentracije amoniaka, ki v duelu z sečnino deluje kot boom efekt, pravim kot, ker je glifosat umetno proizvedena komponenta, ki preprečuje fotosintezo, zato gnojevko polivajo na prazne njive oz. pokošene travnike.
Vsaka obdelovalna površina pa ima tudi gnojilni načrt, ki ga izdelujemo na podlagi predhodnih analiz zemlje, seveda govorim za kmetijske obdelovalne površine, tako da se z gnojevko nikakor ne poliva, kot se kmetom pač zazdi!
Imam pa tudi srečo, da je mož farmacevt in ti iz prve roke lahko rečem le, da se boj raje tistega, kar prineseš iz lekarne, pa četudi gre le za aspirin, kot pa polite gnojevke, da o kozmetičnih pripravkih ne govorim!
[/quote]

Itak da, gnojnica sploh z vsemi krmili in zdravili ki jih uporabljajo danes je že dolgo vse kaj drugega kot bio, verjemi sem z vasi doma. Pri nas so jo tudi sredi najtoplejših dni poletja polivali 5 m od hiše. No kmet je bil tolk razumen da smo mu na koncu precej naglas povedali naj jo poliva pred dežjem pa je to nekako sprejel.

Gnojevka je bogata z dušikom (urea-sečnina) ima veliko kalija, kalcija fosforja, tista kisla, ki je posledica silažne hrane, ima veliko mikroelementov. Skratka gnojnica je izjemno bio. Res pa je, da če pade na zelene dele rastline, ponavadi posmodi rastlino zaradi velike koncentracije amoniaka, ki v duelu z sečnino deluje kot boom efekt, pravim kot, ker je glifosat umetno proizvedena komponenta, ki preprečuje fotosintezo, zato gnojevko polivajo na prazne njive oz. pokošene travnike.
Vsaka obdelovalna površina pa ima tudi gnojilni načrt, ki ga izdelujemo na podlagi predhodnih analiz zemlje, seveda govorim za kmetijske obdelovalne površine, tako da se z gnojevko nikakor ne poliva, kot se kmetom pač zazdi!
Imam pa tudi srečo, da je mož farmacevt in ti iz prve roke lahko rečem le, da se boj raje tistega, kar prineseš iz lekarne, pa četudi gre le za aspirin, kot pa polite gnojevke, da o kozmetičnih pripravkih ne govorim!
[/quote]

Itak da, gnojnica sploh z vsemi krmili in zdravili ki jih uporabljajo danes je že dolgo vse kaj drugega kot bio, verjemi sem z vasi doma. Pri nas so jo tudi sredi najtoplejših dni poletja polivali 5 m od hiše. No kmet je bil tolk razumen da smo mu na koncu precej naglas povedali naj jo poliva pred dežjem pa je to nekako sprejel.
[/quote]

Hmmm, katere pa so te snovi? Slovenija ima na tem področju zelo strogo zakonodajo. Kar se uporabe antibiotikov tiče, so pri živini dovoljeni t.i. (enofazni), pospeševalcev rasti ni, hormoni za “jalove” krave so narejeni iz urina gonečih se krav……da o omejitvi FFs sredstev ne govorim.
Kako in kje živite, ne vem, ampak o kmetovanju veste bolj malo ali pa nič. Vsi kmetijski pridelki so pod strogim nadzorom, sankcije so hude, tako da je verjetnost, da bi kmetje bolj tako po svoje, maloverjetna.
Kot sem že povedala, bojte se tistega, kar prinesete iz lekarne in pa seveda kozmetičnih ter čistilnih artiklov.

Strog nadzor je samo na papirju tako kot ves inšpekcijski nadzor v sloveniji.

Spoštovani, tokrat se motite. Ne le da so pod stalno kontrolo ministrstva za kmetijstvo zaradi subvencij, tudi urad za varstvo prehrane, in na koncu koncev tudi kupec. Ali res mislite, da bi mlekarna odkupila mleko, ki bi vsebovalo nedovoljene snovi, mlinar pšenico, kmetijske zadruge pridelke…….

Spoštovani, tokrat se motite. Ne le da so pod stalno kontrolo ministrstva za kmetijstvo zaradi subvencij, tudi urad za varstvo prehrane, in na koncu koncev tudi kupec. Ali res mislite, da bi mlekarna odkupila mleko, ki bi vsebovalo nedovoljene snovi, mlinar pšenico, kmetijske zadruge pridelke…….
[/quote]

Točno tako je, vendar boš MONam to težko dopovedala.
Oni obožujejo poceni hrano iz diskontov, o domačih kmetih imajo pa najslabše mnenje.
Pojma nimajo, kako poteka delo na kmetiji, šimfanje pa obvladajo – domišljija jim dobro dela.

Tudi jaz sovražim to!
Živim v manjšem kraju. Ko velikokrat odprem okna, da se stanovanje prezrači, zavoham ali gnojnico ali dim. Za pop….

še dobro, da je SVN samo 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} samooskrbna s hrano
kaj bi bilo, če bi jo izvažali 2x več kot je porabimo

Pa izvoli, izumi nekaj da bodo izločki dišali po vijolicah!
No ja tvoj drekec in odplake iz tvojega doma so itak manj obremenjujoče za okolico, kot drek in urin krave, pujsa……, ki so rastlinojedci, mar ne?

vaši inteligenci. Bentite nad gnojevko, vam gre na živce, smrdi, ste prepričani, da vam škodi….na drugi strani pa uporabljate vso možno dokazano škodljivo kemijo, da ohranjate nek zunanji izgled.
Če začnemo z barvami za lase in nadaljujemo z preparati za britje, raznoraznimi laki, kremami, pudri, deodoranti……….in vas moti gnojevka?

Ne gre samo za podeželje in manjše kraje. Voha se tudi v gosto naseljenem predelu Ljubljane. Takle mamo …

A kdo ve, kakšna je zakonodaja pri teh zadevah? Lahko kdo citira, prosim? Da jih prijavim. Tudi pri nas nekateri kmetje polivajo, kadar se jim sprdne …

V naši bližini pa en kmet, ki ima prašiče (ene 300 živali), vsak večer od 22. uri začne luftat hleve.
Takrat, ko bi si po dnevni vročini malce prezračuil stanovanje, tega ne moreš, ker res ogabno smrdi.
Prašiče krmijo večinoma s krmili in ne moreš si mislit, kakšen smrad je to. Ok, saj je neprijeten vonj tudi, če so prašiči krmljeni z domačo hrano, ampak tole se s tem sploh ne more primerjat.

Razumem tudi, da je potrebno v taki vročini poskrbeti za živali, hleve ohladiti, itd…ampak vseeno.
Kar se mene tiče, kmet v nekem strnjenem naselju ne bi smel dobiti dovoljenja za gradnjo hleva za tolikšno količino živali. To so objekti, ki sodijo izven naselij.

Glede na to, da to polivajo od zgodnje spomladi, je zemlja že toliko prepojena, da če danes nehajo, je za naslednjih nekaj leta preskrbljeno:). Mene prav zanima, kako tole polivanje vpliva na poljščine. Sem včeraj hodila tam za enim poljem, kjer so ravno poželi pšenico in sedaj pripravljajo za nekaj. Polje je čisto do gozda oz. vmes je nekaj grmovja in robidovja. Listje je čisto sivo od te gnojevke, bi prav rada enega strokovnjaka enkrat slišala kaj povedati na to temo.
[/quote]
Gnojevka je bogata z dušikom (urea-sečnina) ima veliko kalija, kalcija fosforja, tista kisla, ki je posledica silažne hrane, ima veliko mikroelementov. Skratka gnojnica je izjemno bio. Res pa je, da če pade na zelene dele rastline, ponavadi posmodi rastlino zaradi velike koncentracije amoniaka, ki v duelu z sečnino deluje kot boom efekt, pravim kot, ker je glifosat umetno proizvedena komponenta, ki preprečuje fotosintezo, zato gnojevko polivajo na prazne njive oz. pokošene travnike.
Vsaka obdelovalna površina pa ima tudi gnojilni načrt, ki ga izdelujemo na podlagi predhodnih analiz zemlje, seveda govorim za kmetijske obdelovalne površine, tako da se z gnojevko nikakor ne poliva, kot se kmetom pač zazdi!
Imam pa tudi srečo, da je mož farmacevt in ti iz prve roke lahko rečem le, da se boj raje tistega, kar prineseš iz lekarne, pa četudi gre le za aspirin, kot pa polite gnojevke, da o kozmetičnih pripravkih ne govorim!
[/quote]

Sicer posredno vezano na prvotno vprašanje. Sosed mi je pravil, da je svojo njivo krompirja gnojil z gnojem (lahko tudi z gnojnico) in so mu ga skopali divji prašiči. Na naši njivi so se divji prašiči sicer oglasili (smo videli sledi), ampak nobene škode. Gnojimo z mineralnimi gnojili. Zakaj bi to lahko bilo tako?

Po njivah je prepovedano med 15. novembrom in 15. februarjem oz. dokler so njive pokrite s snegom ali zmrznjena tla.
Po travnikih pa je pogoj, da tal ne prekriva snežna odeja oz. da tla niso zmrznjena globlje od 10 cm.
Občinski odloki lahko še kaj dodajo, natančneje določijo.

To, da naj bi polivali, če se le da tik pred dežjem so pa le priporočila, ki pa se včasih zaradi spleta okoliščin ne morejo držati! Letos npr. je bila izjemna vročina in večinoma kmetov je izdatno “tuširala” ohlajala živino, kar pomeni, da je velika količina vode prej napolnila rezervarje za gnojevko in so le to morali odpeljati, da ni živina bila v lastnem gnoju.
Kot že neštetokrat pravim, povem še enkrat, ker zgleda da ste eni gluhi, ne bojte se gnojevke, razen smrada nima nobenih resnejših in nevarnejših stranskih učinkov, ker na vodovarstvenih območjih velja itak drug, strožji režim gnojevke, bojte se tega kar imate v kopalnicah in si vsakodnevno tako ali drugače vnašate v telo.

Verjetno je bila kmetija tam pred strnjenim naseljem.

Po njivah je prepovedano med 15. novembrom in 15. februarjem oz. dokler so njive pokrite s snegom ali zmrznjena tla.
Po travnikih pa je pogoj, da tal ne prekriva snežna odeja oz. da tla niso zmrznjena globlje od 10 cm.
Občinski odloki lahko še kaj dodajo, natančneje določijo.

To, da naj bi polivali, če se le da tik pred dežjem so pa le priporočila, ki pa se včasih zaradi spleta okoliščin ne morejo držati! Letos npr. je bila izjemna vročina in večinoma kmetov je izdatno “tuširala” ohlajala živino, kar pomeni, da je velika količina vode prej napolnila rezervarje za gnojevko in so le to morali odpeljati, da ni živina bila v lastnem gnoju.
Kot že neštetokrat pravim, povem še enkrat, ker zgleda da ste eni gluhi, ne bojte se gnojevke, razen smrada nima nobenih resnejših in nevarnejših stranskih učinkov, ker na vodovarstvenih območjih velja itak drug, strožji režim gnojevke, bojte se tega kar imate v kopalnicah in si vsakodnevno tako ali drugače vnašate v telo.
[/quote]

Uf, torej pri nas kmetje kar fino kršijo zakonodajo.

Najlepša hvala za citat!

zdaj je vse super truper ok, da se poliva z gnojevko. Bo bio eko pognojeno in silno zdravo in fajn.
Ko pa je pomladi čas za regrat, pa v drugo smer rezgetate :)))

Gnojevka je bogata z dušikom (urea-sečnina) ima veliko kalija, kalcija fosforja, tista kisla, ki je posledica silažne hrane, ima veliko mikroelementov. Skratka gnojnica je izjemno bio. Res pa je, da če pade na zelene dele rastline, ponavadi posmodi rastlino zaradi velike koncentracije amoniaka, ki v duelu z sečnino deluje kot boom efekt, pravim kot, ker je glifosat umetno proizvedena komponenta, ki preprečuje fotosintezo, zato gnojevko polivajo na prazne njive oz. pokošene travnike.
Vsaka obdelovalna površina pa ima tudi gnojilni načrt, ki ga izdelujemo na podlagi predhodnih analiz zemlje, seveda govorim za kmetijske obdelovalne površine, tako da se z gnojevko nikakor ne poliva, kot se kmetom pač zazdi!
Imam pa tudi srečo, da je mož farmacevt in ti iz prve roke lahko rečem le, da se boj raje tistega, kar prineseš iz lekarne, pa četudi gre le za aspirin, kot pa polite gnojevke, da o kozmetičnih pripravkih ne govorim!
[/quote]

Sicer posredno vezano na prvotno vprašanje. Sosed mi je pravil, da je svojo njivo krompirja gnojil z gnojem (lahko tudi z gnojnico) in so mu ga skopali divji prašiči. Na naši njivi so se divji prašiči sicer oglasili (smo videli sledi), ampak nobene škode. Gnojimo z mineralnimi gnojili. Zakaj bi to lahko bilo tako?
[/quote]

Kompleksna mineralna gnojila (NPK v raznih razmerjih) so čista kemija, pomeni izdelana so iz sicer nesmrdečih ali pa razsmrdečih komponent, ki pa nikoli ne razpadejo na neškodljive komponente, tako npr, so zraven osnovnih: dušika, fosforja in kalija, še veliko žveplo, svinec….. in tudi k prekomerni zakisanosti zemlje pripomorejo. Kaj je vzrok, da so se vašemu krompirju ognile divje svinje, ne vem, vem pa, da imajo veliko bolj kot ljudje, razvita čutila, torej nekaj jih je odvrnilo!

Spoštovani, tokrat se motite. Ne le da so pod stalno kontrolo ministrstva za kmetijstvo zaradi subvencij, tudi urad za varstvo prehrane, in na koncu koncev tudi kupec. Ali res mislite, da bi mlekarna odkupila mleko, ki bi vsebovalo nedovoljene snovi, mlinar pšenico, kmetijske zadruge pridelke…….
[/quote]

Mleko se preveri, si že kdaj videla mlinarja ki preverja kaj je v pšenici, jaz ne pa smo velikokrat pšenico k njemu vozili enako velja za kozuro in ostalo.
Lansko leto je bila “afera” ko so slučajno naključno odkrili kmete ki so uporabljali pesticide ki so že dolgo prepovedani. lede nato koliko hodijo inšpektorji naokrog je lahko takih na stotine. V nasi vasi ga še ni bilo nikoli pa imamo kar nekaj velikih kmetov.