S taščo se nikoli nisva nevemkako razumeli. Par stvari je, ki sem ji jih hudo zamerila, ona pa do danes ni sprejela, da sem njenega edinca “speljala od doma”, kot mi še vedno rada navrže. Ampak ker je mama mojega moža in babica mojih otrok, sem že skoraj 30 let do nje vljudna in prijazna. Doma smo precej narazen, a odkar je ovdovela, jo z možem obiščeva vsaki teden, ker je sama v precej veliki hiši, da on ponaredi “moška” dela, jaz pospravim, malo porihtam vrt itd. Sicer je tašča za svoja leta povsem zdrava in v odlični kondiciji, je pa zelo osamljena, ker je precej prepirljive sorte in je skregana s svojo sestro, svakinjo in sosedi. Skratka, zdaj je prišla na idejo, da noče več živeti sama, da naj njeno hišo sin oddaja ali proda, ona pa bo prišla k nam. Midva prostor imava, saj sta dva od treh otrok že na svojem, ampak mene kar duši, če pomislim, da bi odslej živela z njo. Vem, mama mojega moža je, ampak preprosto ne morem čez to. Z možem iščeva kompromise, npr. da bi kupili manjše stanovanje v bližini, ampak je cel halo, da smo družina in da hoče živeti s svojim edincem. Možu je težko, vidim, da se mu mama smili, ko mu vsaki dan po telefonu joka, kako je sama, da jo je strah samo v hiši. Meni pa kar zadrgne grlo, ko pomislim, da bi bila odslej vsak dan v moji hiši. Kak pameten nasvet?

nITI V SANJAH NE. nAJ BAJTO PRODA, SI KUPI MALO STANOVANJE V PRITLIČJU IN IZ OSTANKA KEŠA PLAČUJE POMOČ, ČE JE JE POTREBNA!!!

Preberi za sabo. Odgovor je možen le eden: NE.
V stiski si že samo ob misli na kaj takega. In ne, bolje ne bo in ne more biti.

Ne, ne, ne, nikakor ne.
Katera druga rešitev je prava za taščo sicer ne vem, ampak ta ni prava za vas. Ne zate,ne za moža, morebiti le za taščo, ampak lahko si prepričana, da tega ne bo pokazala in cenila.

Zato NE.

Ne ne bi.
Bi toliko časa iskala drugačno rešitev, da bi jo našla. Na koncu ponudiš: dom v bližini vas, oskrbovano stanovanje v bližini vas, najem ali nakup garsonjere v bližini vas. In to so vse opcije. Ni opcije da živi pri vas, če hočeš obdržati svoj zakon in lastno zdravje. Tu mora zadevo opraviti tvoj mož, sicer ste vsi v…. no saj veš kje. Ženska je prepirljivka in komandant, nikoli te ni marala… in ti celo razmišljaš, da bi jo sprejela k sebi. Pa še nič ji (trenutno še) ne fali, razen da nima nikogar za najedat.
V nasprotnem primeru boš v roku dveh let iskala garsonjero za najem samo zase.

v bližini pa naj tašča in sine živita v njem. Ok, šalo na stran, njena želja se ne bo obnesla, ker, če je res, da je skregana z drugimi, bo enako pri vas.
Kaj pa kakšen dom za upokojence kje v bližini. Naj hišo proda in od tega plačuje dom. Vi jo pa hodite obiskovat.

Joj,težka zadeva! Najbolj prikladno je ,da gre mama v dom, če ne, boš avtorica ščasoma ,,znorela,, in se ne boš več počutila doma in svobodno! Ta rešitev nikakor ne bo ugodna za vse!
Srečno!

ne nikakor ne. Tašča naj gre v dom, tam se bo, ker je pokretna in pri zdravi pameti lahko imela fino.

Za 14 dni naj pride pa bo mozek videl kako bo zivet z mamo…
Vec kot 14 dni itak ne bo pridna

Tašča bo slej ko prej obležala in boš dan in noč igrala medicinsko sestro ter zbolela na živcih! Bolje prva zamera kot zadnja, sedaj se upri!

Hja, kaj vem, stari ljudje se res počutijo ogrožene sami v veliki hiši. In delno imajo prav, stari sami so res tarča vlomilcev. Nekako pa naj bi sin kot edinec res poskrbel za njeno starost. Nisem razumela, ali bi imeli vi skupno kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo in bi tašča imela le eno sobo, torej skupno gospodinjstvo.?To najbrž ne bi šlo. Če pa imate možnost ( in da ste v svoji hiši), pa da ji uredite svoje npr kot garsonjero, da ni ves čas pri vas, potem bi sama nekako to sprejela. Kot si napisala, sklepam, da je tašča konfliktna oseba, ti pa nisi, pa če se bo mož vključil v to sobivanje, potem bi mogoče šlo. ko ne bo več šlo, je pa samo še dom, kaj hočemo, starost je res žalost za obe generaciji.

Kaj pa, ce bi slo za vase mame?

Nisem na tem, sem pa razmisljala v to smer. Ce bi bilo potrebno, bi bila ena opcija, da bi prodali stanovanja in kupili hiso, kjer bi mama ali tasca imela lasten vhod in lastno gospodinjstvo. Druga opcija bi bila stanovanje v nasem bloku.

Pri vas, ko ze imate hiso, jaz tasce ali mame ne bi imela v skupnem gospodinjstvu, niti sama ne bi zelela zase skupnega gospodinjstva s snaho. Ce lahko uredite tasci njeno stanovanje z lastnim gospodinjstvom in po moznosti lastnim vjodom, potem ja, drugace pa ne.

sedaj si za 20 naslednjih let gotova. al boš vsak vikend pri njej, al pa jo boš gledala vsak dan.

NE, NE NAREDI TE NAPAKE. Nisem brala ostalih odgovorov, ampak najboljša možnost je, da proda hišo in gre v varovano stanovanje. Samo k sebi je ne vzemi!!!

Če bi bila tašča normalna ženska in nekonfliktna, jo bi takoj vzela h sebi. Tvoja tašča pa to ni, zato kompromisi in skupno življenje ne bo mogoče.
Morda poskusite za 14 dni, boste videli, kako se bo obneslo.
Ampak glede na to, da je tašča z vsemi skregana, si težko predstavljam skupno življenje v družini. Ljudje, če hočejo skupaj živeti, se morajo vsi po malem prilagoditi in tudi kaj potrpeti.

A si prebrala, kaj si napisala? Ona HOČE BITI S SVOJIM EDINCEM.

Še ena ženska, ki je partnerja zamenjala za sina in sedaj svoje razne ljubezni in tudi frustracije izživlja skozi njega. On je njen nadomestni partner, celo tako daleč, da si ti tista, ki si ji ga odpeljala. Ona ni sama in osamljena v veliki hiši daleč od vas, ona je osamljena brez svojega sinčeka. Ki ga je tako priklenila nase, da hodita vsak teden k njej in da si ji ne upa reči nič.

Kupite ji manjše stanovanje in manjšega kužka, da bo svojo neizživeto ljubezen lahko usmerila vanj. Ne pojdi pa v to, ker boš jutri kupovala stanovanje zase. Mamin sinček se ji nasproti ne bo postavil, ti boš pa jutri na kaj vem, Apaurinih ali Hellexih ali kaj so te tablete, če ne boš šla stran. Tašča ne bo, ker si lasti pravico biti ob svojem edincu in edino on je njeno središče, njen svet, njen smisel. Vsi ostali jo pa ovirate v teh njenih zablodah…

Dobro vprašanje je zgoraj pa nobenega odgovora nanj.
Še enkrat: kaj bi naredile vse ve, ki ste za odločni NE, če bi šlo za VAŠE mame??

Še boljša možnost pa je – naj gre mož k njej čez poletje, tako ona ne bo osamljena in sama, lahko po podelal okoli po hiši, ti boš pa imela svoj mir. Potem po temu mesecu ali dveh z mamo pa naj sporoči, kako se počuti. Če mu bo fajn, resnično mislim, da začni gledat stanovanje zase… Žal.

Če bi šlo za mojo mamo? Enako bi bil in je odgovor NE.
In glede na prebrano, odsvetujem tudi bližnje bivališče. Ker ženski je cilj sin in zgolj sin. Ne glede na žrtve. In mislim, da ji gre celo pri tej razdalji bivanja zelo dobro. Zakon avtorice je že ta trenutek na preizkušnji …

Svojo mamo imam na smrt rada.
In ona mene, vse bi naredila zame.
Ampak karakterja sva pa obe taka, da imava “reakcijski čas” približno tri dni. Kar je več, kot tri dni, se skregava, da perje leti.
Ne bi mogli živeti skupaj. Blizu še nekako, v isti bajti pa nikakor. Aja, seveda bi se to spremenilo ob njeni bolezni ali nemoči, takrat jo vzamem brez debate. Zgolj “osamljenost” pa ni zadosten razlog.

Tudi mame nebi vzela k sebi in tudi mami razen večjih stvari ne pospravljam, z njo le klepetam in jo kam peljem, kar res ne more storiti sama.
1.Naj tašča proda hišo in si s tem denarjem kupi stanovanje.
2. To da se mož nekaj časa preseli k njej pa tudi ni slaba. Ampak tebi ni treba pri njej opravljati ženska dela, če je tašča še delovno sposobna.

Nza življenje pod skupno streho.

Samo ideja ne vem če kaj pomaga ampak pri nas se je obneslo.
Verjamem da je starim ljudem neprijetno samim v hiši. Ampak za to jez nebi popustila da bi tašča pot pogoji ki jih navajaš ti živela z name.
Se je pa pri nas obneslo ko sva midva z možem živela v zgornjem stanovanu pri moji stari mami. Nama je prav prišlo ker še nisva imela svoje hiše, njej pa tudi v hiši ni bila sama imela je sem ter tja družbo, sploh potem ko sem imela male otroke. Ne vem včasih stari starši lažje shajajo z vnuki in se vsak malo prilagodi kot pa s tamlado. Samo v razmislek.
Ne vem pa če je to rešitev za vas.

No ti jaz odgovorim, je šlo za mojo mamo, smo bili skupaj 6 let, v veliki hiši, z veliko vrta in sama ni zmogla več, pa je bilo težko, veliko odrekanj, potem pa je zelo zbolela in nega cel dan ni bila možna, tako je pristala za dom. Tam sem jo obiskala skoraj vsak dan. Umrla je maja, stara 93 let. Tako, da če bi še enkrat premislila, je ne bi vzela, ker je bilo težko za obe strani.

Jaz bi k sebi vzela: nekonfliktno mamo IN taščo, s katero se dobro razumemo, ki nam je vse življenje pomagala, zdaj pa ona potrebuje našo pomoč, ki se je pripravljena prilagajati.
Ne bi pa vzela: konfliktne mame IN tašče, ki me je večino življenja buzerirala, gledala samo nase, na stara leta pa pričakuje, da se jaz in moja družina odpovemo lajfu, da bo ona živela tako, kot si je zamislila.

jaz res ne razumem teh starih ljudi, ki dejansko več nimajo za kaj živet al kako?
zajedajo se v življenja drugih, namesto, da bi s svojim naredili še kaj koristnega.

seveda ne boš naredila napake in taščo vzela pod svojo streho. tako razmišljam zgolj zaradi vsega, kar si napisala o njenem karakterju. Nekatere ljudi je dejansko fino imet v svoji bližini, ker te pomirjajo in dajejo pozitivno energijo, drugim se pač izogneš, ker te od znotraj lahko požrejo.
to so čustveni vampirji, ki nikdar niso odrasli, ker se jim zdi, da se ves svet vrti okrog njih, tako nekako kot 2 letni otroci.

jaz bi ji na vajinem mestu uredila varovano stanovanje, družila bi se z njo kolikor bi pač čas in volja dopuščala, nikakor pa sebi ne bi življenja grenila z nečim, kar me duši.

se mi pa zdi, da imata vidva z možem okol tega problema še kar dosti za predebatirat ..