V odnosu postaja nevzdržno. Samo obtoževanje, negativa, tudi pred otroki. Razmišljam o odhodu. Sem brez zaposlitve z dvema šoloobveznima otrokoma. Sorodnikov, h katerim bi začasno šla z njima, nimam.
Od njega ne želim ničesar, razen preživnine za otroka.
Ali se naj obrnem na csd?

vlogo za ločitev, potem pa vse ostalo. Se pa še prej probaj z njim pomenit glede preživnine, najprej itak to oni poskušajo od vaju dosečt, preden se gre na sodišče in vse to.

Verjamem, da ti je težko, ampak kako boš preživela. Če bi imela službo, ne bi bilo takih problemov. Morda se da še kaj rešiti, bi skupaj poiskala kakšno strokovno pomoč, bi se dalo še kaj popraviti?
Morda pride v poštev varna hiša in iskanje zaposlitve. Boji za preživnino so hudi, mnoge ženske imajo velike probleme. Upam, da prejemaš vsaj otroški dodatek.
Vse dobro ti želim.

Izogibaj se konfliktom..in poisci resitev za svoje samostojno prezivetje razen ce si pripravljena na nagajanje za prezivnino in za skrbnistvo nad otroci. Ne pojdi iz pekla v pekel ampak poisci nacin za samostojnost..s tem potem vec,da ne bo moznih nagajanj za skrbnistvo plus tudi ce bo dolgo nagajanje za prezivnino boste vseeeno normalno/kvalitetno preziveli. Za kulturo dialoga si je potrebno prizadevati..vaja se pa zacne pri sebi.

če sta poštemplana na JU imaš ob (formalni) ločitvi pravico do vzdrževalnine, ker nimaš svojih prihodkov

zakaj za vraga pa rineš stran z mulci? pusti mulce možu in pojdi pod most.

Ne bo šlo. Že hodila na terapije, dala kupe denarja. Čez čas se je zgodba začela ponavljati. Niti ni več pripravljen plačevati terapij.
Ne vem, če bom zmogla. V varno hišo ne bi hodila.
Umiram na obroke, sinova sta zbegana, namesto, da bi uživala počitnice, poslušata doma prepire. Jaz se še nekako držim nazaj, on pa nori in mu ni mar kdo je zraven. Očita mi veliko stvari.
Trenutno sem v situaciji, ko bi najraje zbežala na drug konec sveta, seveda pobasala otroka in ŠLA!
Ne, za naju ni več skupne poti, tega se zavedam. Ne vem, kako bom. Sem neprespana, fizično in psihično počutje je na dnu.

Se znajo tud sluzbi odpovedat zanalasc..da zena/otroci ostanejo brez. Ko se zacne vojna je vojna..zato pa je dvig nivoja kulture zelo pomemben ker kjer so grozne besede,vzdusje..tudi mascevalnost ni dalec.

Ker je mama in ji ni vseeno za otroka?
Ker otroci niso predmet?

Morda za začetek razmisliš, kako bi lahko povečala družinski proračun (npr. še vsaka ženska lahko gre kadarkoli čistit), pa se bodo stvari zagotovo obrnile na bolje.

Ja, pajade.

iz zapisanega razberem samo, da si zapisala samo eno plat medalje, pa še to si jo posvinjala…..svojo plat pa predpostavljam, da loščiš….prozorno vse skupaj….po zapisanem deluješ pokvarjena, preračunjiva. predpostavljam da že imaš ogledanega novega jebca…..zdajšnji pa naj vzdržuje tebe, otroke itd, prelomi naj se, ti bi pa z njegovim denarjem gospo špilala.

oprosti, mogoče se motim, iz zapisanega pa zgolj to izhaja.

Ja, pajade.
[/quote]
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/zzzdr_upb.pdf

8. Razmerja med razvezanima zakoncema
po razvezi zakonske zveze
81. člen
Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico
od drugega zakonca zahtevati preživnino.

Kregajo se samo ce:
– ne seksas z njimi (to je za njih izkaz pripadnosti,podpore,zaupanja,predanosti..)
– so (pre)obremenjeni z vzdrzevanjem 4 clanov (iz naslova ene nefamozne) place.
Ce je celo oboje je recept za katastrofalne odnose in vzdusje (zaradi obcutkov izkoriscanja in nespostovanja) v druzini. Svoj del odgovornosti poskusaj sprejeti. Dokler smo zivi se marsikaj da popraviti.. .

Kaj pa staršev nimaš več, oziroma doma, kamor bi se lahko vrnila? Imaš brata, sestro, kakšno sestrično, ki bi ti vsaj začasno nudila streho nad glavo?
Če živiš v takem peklu,si moraš pomagati, ker boš drugače zbolela! Morda bi šla kam v najem (kakšna stara, vseljiva hiša), kjer bi dala le majhen znesek za bivanje?

Bravo! Ne bi mogla povedati bolje, kapo dol.

Spet ena baba, ane, ki ne ve, kje ji je mesto in da je treba v zakonu malo potrpet, manj sekirat dedca in ne kar naprej goflje vrtet pa ga sekirat. Če bi bila ona partnerka kot se šika, bi jo imel dedec rad!

Ne bo šlo. Že hodila na terapije, dala kupe denarja. Čez čas se je zgodba začela ponavljati. Niti ni več pripravljen plačevati terapij.
Ne vem, če bom zmogla. V varno hišo ne bi hodila.
Umiram na obroke, sinova sta zbegana, namesto, da bi uživala počitnice, poslušata doma prepire. Jaz se še nekako držim nazaj, on pa nori in mu ni mar kdo je zraven. Očita mi veliko stvari.
Trenutno sem v situaciji, ko bi najraje zbežala na drug konec sveta, seveda pobasala otroka in ŠLA!
Ne, za naju ni več skupne poti, tega se zavedam. Ne vem, kako bom. Sem neprespana, fizično in psihično počutje je na dnu.
[/quote]

Kam rineš?????
Zakaj otroke s sabo????
S čim jih boš preživljala?????

Mislim, da preden karkoli narediš, moraš najprej samo sebe spraviti v red, ker taka, kot si zdaj, nimaš kam, sploh pa ne z dvema otrokoma!

Glej, jaz tudi nisem za terapije, meni je to traparija. Če se midva ne moreva zmenit, kaj nama bo en tretji?
Tvoj mož tudi ni zadovoljen v življenju, misliš, da je njemu vse fajn?
Če bi bil zadovoljen in srečen, ne bi sekal ven negativo.

Vsedita se in se pomenita odraslo in razumno, oba sta nezadovoljna, na čem sta zdaj, kako vama to ne odgovarja, zakaj sta nezadovoljna in kako lahko speljeta in spremenita, da bo vsaj znosno za oba.
Če ne gre, pa lepo spakiraš kufre in greš, otrokoma pa le privošči, da imata kje spat in kaj jest, ker ti jima tega zdaj ne moreš nudit!

Bravo! Ne bi mogla povedati bolje, kapo dol.
[/quote]
Hvala. To je zivljenska resnica,osnova,brez filozofiranja in dolgih dragih terapij. Trenutek resnice in spoznanja. Od tu pa naprej..”po pameti” kot so vcasih rekli.

Bravo! Ne bi mogla povedati bolje, kapo dol.
[/quote]
Hvala. To je zivljenska resnica,osnova,brez filozofiranja in dolgih dragih terapij. Trenutek resnice in spoznanja. Od tu pa naprej..”po pameti” kot so vcasih rekli.
[/quote]

Ja, no, najljubši bi dodal, da moramo biti poželjive 😉

Pojdi se pozanimat na CSD, pa v varno hišo. In potem se boš odločila. Ne reči, da v varno hišo pa ne bi šla. Itak je tako, da te tam ne nastanijo za celo večnost, ampak za določeno obdobje. Tam se umiriš, normalno zaživiš in potem začneš z iskanjem službe. Pa tudi otroka se bosta umirila in zaživela počitnice.

Hehe, kako si lahko kaj to razbral?

Kot prvo, nisem angelček, seveda svoj del krivde priznam, ampak ne morem se pa pustiti poniževati.
In niti v sanjah si ne bi nikoli omislila drugega.

No, vsem, ki mi odgovarjate, hvala za različna mnenja.

In odgovarjam še tistim, ki mi razlagate o preživnini in mi celo očitate preračunljivost in izkoriščanje: nočem ničesar od partnerja. Niti nobene preživnine, niti imetja, želim imeti samo svobodo in mir.

Te popolnoma razumem. Ko ne gre več, pač ne gre. Sama sem vztrajala v bedni zvezi toliko časa, da je hčerka končala OŠ. Zdaj se bom preselila, nimam redne službe, delam priložnostno. Pa bom že, vse kar si želim, je mir.

Bi, a ne vem kako je s šolo za otroka (oš).

Kar se tiče sorodnikov- žal ne bo šlo. Morda za par dni…