ali vas potovanja ne depresirajo?

Imam sedaj denar da bi potoval, ampak se mi zdi to na nek način stran metanje denarja. Vidiš tam bogataše, se zavedaš da imajo dosti več denarja od tebe, uživajo redno na potovanjih, majo lepša življenja. Vidiš lepe hiše, se zavedaš da jih nikoli ne boš imel. Lepa mesta, v katerih ne boš živel. Vidiš vse te lepe punce, ki jih nikoli ne boš imel, razen kako. Veš da se boš čez nekaj časa vrnil v svojo realnost stran od lepega vremena in z potovanjem si na nek način samo delaš lušte in zakrivaš realnost. Zapravil pa si denar, s katerim bi si lahko kupil kako materialno stvar, ki ostane dolgotrajno, potovanje pa izgine v par dneh.

Kako se vi soočate s temi mislimi?

saj boš imel v možganih spomin, da si bil na lušnem, materialec si?
Jaz totalno vse zapravim ne rabim materialnih stvari, lepe spomine!

Če te to sekira, da ima kdo kaj več od tebe ali je lepši od tebe, pač pojdi na potovanje v kakšno revno deželo ali na kakšno vojno območje.
Problem je samo, da boš ti še vedno tak kot si. Ne glede na to, kakšni so tisti drugi.

Rad bi recimo v Berlin, ampak kaj naj tam gledam drage restavracije, ki si jih ne morem privoščit, se zavedat da imajo nemci lepša življenja zaradi vsega dnarja, gledat vse te lepe hiše, spominke in sladkarije v izložbah s katerimi zapravljaš dnar, dobre avte na cesti, zavedanje kako ženske padajo na te avte in kaka razburljiva življenja imajo vozniki teh avtov, zaradi svojega statusa…

A veš kaj, klobaso si lahko pa tudi sam skuhaš, ni za to treba v Berlin.
Sem mislila, da imaš res kakšne top destinacije v mislih.

Imam občutek, da tebi k lepšemu življenju ne pomaga ne potovanje ne poležavanje na domačem kavču … 🙂

Jebo ja tebe u dupe in denar!
Jaz ne zapravim nič in se imam lepo!

Zdaj pa še pomisli, da vsi ti vozniki teh avtov redno seksajo z vsemi temi lepoticami… :)))))
Whatever, a si se vrnil? 😛

Potovanje me od-depresirajo ! Vidim nekaj novega, zanimivega, nekaj, kar sem si vedno želela videt v živo. Posebno mi je všeč komunikacija z ljudmi,….V glavnem, na potovanjih nikakor ne morem biti depresivna !! Me prav pozdravijo. Škoda, ker ne morem večkrat iti in pa sedaj ta situacija (terorizem) ni ravno prijetna.

ni tako drago v nočnih klubuh je zastonj sex, žemljo pa si v Lidlu kupiš

Ostani doma in si za ta denar rajši nekaj kupi, če ti to res toliko pomeni. Eno kulsko platišče recimo.

Si pač materialist in živi kot materialist, ne pa se obremenjevat s stvarmi in dilemmi, ki Jim nisi kos, simpl.

Ne soočam se s takii mislimi, jih nimam. Niti slučajno mi ni kdaj padlo na pamet, da bi videla kaj lepega in padla v depresijo, ker tega nimam. Enostavno sem vesela, da sem nekaj lepega videla, včasih tudi dobim kakšno idejo, kaj bi lahko sama spremenila in izboljšala.
Materialne stvai pridejo in gredo, kupiš nekaj novega, čez čas je staro. Spomini pa ostanejo za vedno, občutki, ki si jih doživel, so doživljenjski, zame je to veliko bolj vredno od kakšne materialne stvari.

Ljudje z ozko zavestjo plačujejo za potovanja, ki so omejena izključno na Zemljo, za to morajo imeti €.
Ljudje z razširjeno zavestjo in sposobnostjo astralne projekcije, potujejo tudi izcen Zemlje, torej med različnimi planeti, za to ne porabijo niti €.
Tako potovanje se ne dá opisati z besedami, ker krepko presega to, kar ljudje zaznavajo s petimi čutili.
Taka potovanja človeka ne depresirajo, ampak mu razširijo obzorja, ter s pomočjo njih človek lahko uvidi pravo namero življenja in obstoja ‘neskončnosti’.

Doma bodi, pa si raje kupi boljši avto;)) … ker očitno (še) ne veš, kaj v življenju zares šteje…

Neumno razmišljanje. Potovanja kvečjemu odpravljajo zaplankanost (kot je tvoja), z njimi pridobivaš izkušnje, spoznavaš druge kulture, v vseh poglediš bogatiš (pa ne denarno)…
Sicer pa, saj greš lahko v Berlinu v Kreuzberg in ti jamčim, da bodo tvoje skrbi o uživaških bogataših povsem odveč, ker bodo oni tebe gledali kot bogatega turista in potencialni plen.
Če ti to ni dovolj pa pojdi v Indijo… 😉

Koliko si pa ti star?

bogastvo in vrednost in zadovoljstvo tvojemu življenju in tebi dajejo izkušnje, doživetja spomini, odnosi… ne materialne stvari…
samo poglej če se pogovarjaš o kakšnem dogodku iz preteklosti, ko obujaš spomine npr. se spomniš vse kje in s kom si bil, kaj ste počeli, se temu nasmejiš in zabavaš – o te se lahko pogovarjate (z dotičnimi s katerimi te spomine obujate) cel večer recimo…
na drugi strani za recimo en pametni telefon, ki si ga kupiš – kaj ti pomeni? Koliko lahko o tem obujaš spomine? Koliko se lahko ob tem družite skupaj pri obujanju spominov, kakšno vrednost tega, ti da… nobene…. je materialna stvari, v minuti poveš, sem ga kupil in konec, zdaj tam je… zate in za tvoje življenje nobene take vrednosti v smislu obujanja spominov, preživetih dogodkov skupaj z drugimi,…

saj na potovanje greš z ljubljenimi osebami, ki jih imaš rad, za družbo, so s teboj, se družiš z njimi – ne razumem zakaj bi želel tam gledati s poželjenjem za drugimi ljudmi, da bi raje imel tiste kot te, ki so ob tebi? S svojimi, ki so s teboj doživljaš dogodke in tkaš spomine, ki te osrečujejo, so ti nekaj vredni, ti sedaj lepšajo življenje in ti ga bodo tudi kasneje ob obujanju teh spominov.

Tudi ne razumem, zakaj bi me potovanja spravila v depresijo? Jaz na potovanjih uživam.

Pojma nimam, kod popotuješ in kaj je smisel tvojih popotovanj.
Mene zanimata narava in ljudje, pa delno tudi zgodovina.

Vedno bo nekdo, ki bo v nečem boljši, lepši, uspešnejši, bogatejši, ampak to me sploh ne gane. Imam, kar imam in to mi zadošča.

dobro napisano… sicer pa mislim, da moramo ljudje za svojimi cilji in željami, ki jih v sebi čutimo, želimo… tem moramo slediti… in če sebi in tem notranjim vzgibom, željam, ciljem sledimo, potem nas to osrečuje, naredi zadovoljne in srečne – in tako ne hodimo po svetu v luči primerjanja z drugimi, ker smo taki kot smo srečni in zadovoljni in se z drugimi nimamo nobene potrebe primerjati. Glavno je da smo srečni taki kot smo in to nam je dovolj.

Primer – če tebe veseli delo mizarja – in slediš temu, to dosežeš, si srečen s svojim delom, uživaš v njem, si v tem uspešen in cenjen – te to osreči, in si zadovoljen sam s seboj in svojim delom in tudi imetjem, ki ti ga prinaša… in kot takega te ne gane neki hudi računalniški inžinir, ki razvija ne vem kakšne razvojne programe za robote recimo in s tem služi dnarje… te to ne bo prav nič ganilo in se niti za sekundo ne boš primerjal z njim – ker si srečen in uspešen v tistem, kar te osrečuje.

jaz sem mnenja, da se z drugimi primerjajo samo ljudje, ki so v resnici v sebi nesrečni, nimajo svojih ciljev in želja, ki bi jim sledili in ob dosegu povzročili zadovoljstvo… zato sledijo ciljem drugih, vendar ko jih dosežejo, jim da to nek lažen občutek sreče v smislu primerjave – saj sem tako dober kot oni, ker mi je enako uspelo, ampak notranje sreče in zadovoljstva pa ne dosežejo, zato potrebujejo spet še in še tujih ciljev ki jim sledijo v novih primerjavah… tako v bistvu s tem primerjanjem stalno živijo življenje drugih in si ob dosegih teh drugih ciljev lažno dvigajo neko lastno samopodobo, sreče lastne in osebnega zadovoljstva pa nikoli ne najdejo, ker živijo življenje drugih v bistvu, ker sledijo ciljem drugih, s katerimi se primerjajo. In tako recimo,d a dosežejo veliko lahko v smislu materialnega, v sebi pa so v resnici nesrečni,. ker niso v stiku s seboj in lastnimi željami in cilji.

zatorej tebe avtor – če imaš majhno hiško z ljubljeno osebo recimo, ki ti stoji ob strani in se medsebojno spoštujeta, si zaupata in imata rada- tebe na potovanjih še take bajturine in gradovi ne bodo ganili, ker imaš dom, ki ga imaš in te osrečuje in prav tako te ne bodo ganile še take lepotice, ki jih srečaš, ker imaš največjo, najbolj vredno ob sebi… in boš na potovanjih skupaj z njo tkal vama najvrednejše in nepozabne in dragocene spomine… v skupnih doživetjih…

tako,da razmisli malo o tem kaj te žene toliko v razmišljanje, da bi se primerjal z drugimi in namesto tega raje odkrij svoje lastne želje in tisto kar si ti želiš in sledi temu, ko to dosežeš. te bo to osrečilo in ne bo potrebe po primerjanju z drugimi, ti bo dol viselo za okolico in tisto kar imajo drugi, ker ti boš imel tisto kar si sam ti želiš zase.

a res to poanto si razbrala iz napisanega? Čisto verjamem, da koga to veseli… celo poznam nekoga, ki se je odločil za ta poklic in je hudimano uspešen v njem.
je garaško in vredno in težko delo, ja, ampak če nekoga to veseli in ga dela z veseljem, potem v tem uživa in uspehi so zagotovo tu in tudi njegovo zadovoljstvo in sreča.
… btw. velja enaka poanta tudi čisto za vsak drugi poklic in vsako drugo dejanje v življenju.