Odsoten partner
Partner ima tako službo, da večino časa, sploh v poletnem času dela. Tudi po 15 ur na dan. Tako ga vidim samo pozno zvečer ko pride, se naje, stušira in gre spat. Vsake 14 dni ali (če je sreča), enkrat na teden je cel dan doma. Ne vem, kako naj se zaposlim. Čez dan sem v službi, ko pridem ob 4 domov, skuham, kaj postorim, grem na kakšno dejavnost, se dobim s prijateljico, postorim kaj v vrtu… Tako da čez dan mi ni panike. Problem je zvečer, ko se uležem na kavč in sem tako sama. Ko bi se zvečer rada malo pockrljala, on zaspi že na kavču v 10 minutah. Jutri je sobota, lep dan, ko bi lahko kam šla, on spet dela. Na srečo je vsaj v nedeljo prost, pa še to sva za cel dan povabljena na piknik in ne bova imela nič kaj časa zase. Večino časa sem ok, ker vem, da dela za najino lepšo prihodnost, pa vseeno, se mi zdi, da čas kar beži mimo naju in zamujava toliko lepih dni. Kako se spoprijemate s tem ostale ženske, katerih moški so tudi po cele dneve v službi?
V nedeljo bodo itak nevihte in ne bosta cel dan na pikniku, vprašanje, če ne bo kar odpovedan.
Zakaj ljudje ne znate biti sami s sabo? Ste si poplnoma dolgočasni? Vas je strah samih sebe?
Ne razumem. Imam moža, ki je službeno precej odsoten, vsako leto tudi dve službeni poti za cca 3 tedne. Midva se oba strinjava v tem, da naju ta odsotnost v bistvu zbližuje ker potem čas, ko sva skupaj bolje izkoristiva, pa še te službene poti so velik plus: prvi teden ti je čudno, drugi teden si spočiješ in tretji teden že zelo pogrešaš, tako da se vsaj meni osebno metuljčki dogajajo vsako leto že več kot 20 let.
jao, pa ne more biti tvoje življenje lepo le s partnerjem, halooo!
nariši devet kvadratov, v vsakega vpiši nekaj, kar izpolnjuje življenje:
– služba
– partner
– šport
– hobi
– prijatelji
– starši
– knjige, ….
in ko se posvečaš eni dejavnosti, se ji posvečaš 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}-no
in ko partnerja ni, še imaš vedno 8 drugih stvari za delat
saj gre!
