Ženske v podobni situaciji – kako zdržite?
Vem, da tole ni pravi naslov in da se bodo oglašali napačni ljudje in me pljuvali, ampak tako ne morem več naprej, moram dati iz sebe … Stara sem 29 let in že zdavnaj sem opustila idejo, da bi imela kdaj družino, otroka, saj bi se v tem primeru moje življenje še bolj zakompliciralo. Takšnih žensk, sovrstnic, je okrog mene veliko, tudi statistike kažejo ogromen padec rodnosti pri ženskah moje generacije. Ampak to ni bistveno. Sprašujem se, ali je takšno stanje posledica trenutnih razmer v družbi in časa, v katerem živimo. Nikoli nisem ničesar dobila na pladnju, vedno se se trudila in zavedala, da življenje ni rožnato, da se je za uspehe potrebno truditi, izhajam iz delavske družine … Pa vendarle sem si življenje v teh letih predstavljala drugače.
Tako v službi kot v zasebnem življenju doživljam stres. Imam zahtevno in strokovno delo z ljudmi, ki so pogosto zelo konfliktni, problematični, žaljivi, na meji nasilja (podrobnosti, kje in kaj delam, bom izpustila). V službo hodim s strahom, ljudje (predvsem moški) me ustrahujejo. Plača je seveda v primerjavi z delom mizerna, delo mi ne zagotavlja varnosti in garancije za naprej, nikoli ne vem, kaj bo čez mesec, dva, tri … Za takšne situcije nimam na delovnem mestu nobene podpore, znajti se moram sama. Plača je mizerna, potnih stroškov prav tako nimam povrnjenih. Lahko mi kdo reče, naj dam odpoved, a to narediti in najti drugo službo je v teh časih misija nemogoče. To odpade. V službi in tudi prej dam vse od sebe in se potrudim maksimalno, a to seveda ne pomaga. Vem, da dela drugje, z boljšimi delovnimi pogojo, ne bom dobila. Izobrazbo imam visoko, kar danes še zmanjša možnosti za drugo službo.
Za nameček sem nesrečna s svojim fantom, s katerim tudi živim. Mislim, da me ne ceni. Ne vidi me, ne sliši me, ne opazi me, je nerazumevajoč do mene, mojih želja, interesov. Takšen je zadnji dve leti, prej ni bil. Ves čas gnjavi, preverja, kaj sem naredila doma, mi daje pripombe, če kakšna malenkost ni zlikana, oprana, če kdaj ne vzamem takoj katalogov iz nabiralnika, ki ga morajo čakati na mizi, ko pride domov … vse mora biti po njegovem. Prav srečna sem, kadar je v službi in imam mir, da si lahko oddahnem in zadiham. Očita, kritizira me za malenkosti, svojo jezo in živce stresa name. Vedno mi jasno daje vedeti, da zaslužim manj. Zvečer ali pa kdaj čez dan pa me hoče poseksat, prej pa hodi za mano … Zamislite se, kako se počutim. Ne morem iti od njega, ker nimam kam. Starši pa mi tudi ne morejo pomagati, imajo svojih težav dovolj. Sama sem bila vedno miroljubna, vedno sem trežave skušala reševati s pogovorom, nikoli nisem jeze stresala na druge, zato še toliko bolj ne morem razumeti tega.
Po vsem teh težavnih medčloveških odnosih tako v služni kot doma se večkrat počutim manj kot človek, razčlovečena, nevredna, neljubljena … Od vsega tega izčrpana. Vreča za praznjenje česarkoli; gneva, frustracij, jeze. Verjemem, da nisem edina v teh časih. Sprašujem se, kako dolgo bom vse to še zmogla?
Ženske, kako zmorete, da se vam ne sfuzla?
Ko boš razčistila sama s sabo in boš pripravljena spremeniti svoje življenje, se ti bodo spremembe začele dogajati.
Je pa pri tem problem, da je človek praviloma pripravljen na to šele, ko je že čisto na tleh in v brezupnem položaju.
Glede na to, da si stara komaj 29 let, imaš več kot dovolj časa in možnosti, da začneš živeti, kot si želiš.
Pa srečno!
Ves kak. kaj? Na tebi je, da se odločis, ali se naprej želiš živeti zivljenje kot ga živiš, ali pa želiš kaj drugega. Vse zivljenje se moramo odločati. In če se ne sami, potem se nekdo drug odloča za nas. In to z veseljem, ker to “odlocevalcu” daje možnost kontrole in nadzora nad mano.
Tako da: si izobražena, si v 30-ih, si brez otrok (bistveno lažje za kakrsnekoli spremembe), imas službo (stanovanje lahko rentas tudi za manjši denar, če npr deliš stanovanje z nekom, ali greš malo iz mesta) in imas možnost odločitve. Pravzaprav imas veliko. Če boš to izkoristila sli ne, pa kot rečeno, je odvisno od tebe.
Zavedaš se, da imaš težave – to je super prvi korak.
Pojdi v lekarno po nekaj zeliščnega proti depresiji. Deprim, morda.
Ja, službo bo težko menjati, ne pa nemogoče. Začni gledat oglase za službe na tvojem področju. Vztrajaj, išči, javljaj se na oglase.
Predvsem pa malo razišči kakšen je bil tvoj odnos z očetom in kakšen je bil na splošno odnos moških do žensk v tvojem življenju do sedaj.
Če dobro prebereš, kar si napisala, namreč takoj postane očiten vzorec tebe, kot žrtve – podzavestno zgleda privlačiš tipe moških, ki te ustrahujejo, zaničujejo in ne cenijo. Tako v službi kot doma.
Predvsem pa se vprašaj kakšne koristi sploh imaš od svojega ‘fanta’. Izžeta prideš iz službe in doma dobiš še eno porcijo poniževanja in dajanja v nič. Zakaj že? Zakaj živiš kot na bojnem polju? Brez oddiha in varnega pristana?
Pa stavim kar hočeš, da je tudi v postelji sebičen in nima nobenega posluha za tvoje potrebe – doživiš vrhunec z njim? A samo sama? Ali si tudi tega ne dovoliš?
29 let imaš in še je čas, da si najdeš nekaj boljšega.
Če pa iščeš le načine životarjenja v tej situaciji potem pa pojdi v najbližji ZD na enoto za mentalno zdravje. Če tam ne boš dobila nikogar, ki bi ti predpisal AD-je in izboljševaljce počutja te bodo vsaj usmeriti znali naprej – če pač ne želiš vložiti truda za korenito spremembo.
Zase vem, da raje delim kuhinjo in kopalnico s študenti, kot da bi me takle preklet pe.zde vsak dan žrl.
Najdi si sobo za sprejemljivo ceno, išči, poišči. V bivšem samskem domu, kjer sprejemajo za dlje časa, za kolikor toliko razumno ceno.
Kuhinja in kopalnica v souporabi, soba pa zate, čisto zate.
Kar se pa tiče neplodnosti, preberi si vse o lugolovi raztopini, ta je že mnogim parom omogočila starševstvo.
To je raztopina joda in kalijevega jodida. Jod je št. 1 za dojke, rodila, tudi moška.
Prečekiraj še ostale makro in mikroelemente, vitamine.
Kar pogumno, nisi sama, kot vidiš.
Vse kar veje iz tebe, je nemoč. Ne morem, ni mogoče, nimam kam ipd. Vse to ni res, vse to je le tvoja linija najmanjšega odpora. Nimaš otrok, imaš službo in v bistvu prav zaradi tega dejstva lahko narediš vse. Takoj se odseliš (ja, definitivno imaš za najem garsonjere), zapustiš krvosesa, zadihaš in razmišliš o službi. Tudi to se da v enem trenutku pustit ali vsaj intenzivno iskat novo. Ampak ti niti tega ne počneš. Pa kljub temu kot dejstvo navajaš, da druge službe ni. Lahko, zato daj.
Imaš moč v sebi le najti jo moraš. Ne čakat. Kajti si že čisto na tleh, ne čakaj toliko časa in se sprašuj.
Najprej sklenslaj tipa in pejt. Naknadno pride še služba. Zmoreš, samo začni hoditi korake. Lahko se ti taka sreča nasmehne, da te bo sezul. Gledi tipa in službe. Mišljenje moraš takoj v pozitivo spremenit. Misli ustvarjajo. Glavo gor, si v najlepših letih.
Sm bolj preletela ta zapis, ampak vseen.
Moj nasvet: kot 1.se odsel od tipa ker te ni vreden. Magar pejt nekam v najem. Kot 2.pa, tud če nimaš visoke izobrazbe se službo s trudom sm prepričana da dobit. Deli tuki kjer si še naprej, vmes pa išč kaj boljšga.
Od stresa v službi potem pa še doma, boš sam zbolela.
Ne gre mi v glavo, nimaš otrok z njim, nimaš ga rada, tud on tebe ne, pa že leta trpiš z njim. LOSI SE GA TAKOJ! Zakaj pustiš da te še on obremenjuje?
Mogoče, če bi ti tvoji starši pomagali v smislu, da bi se odselila od tega fanta ali preselila nazaj domov in poskušala najti nekoga, ki bi ti bolj ustrezal in bi bilo vse skupaj manj stresno ali pa vsaj začasno, da ugotoviš ali bi ti bilo tako bolje. Mogoče, da se kdaj odmakneš od vseh in greš na kak sprehod ali v knjižnico ali po trgovinah in počneš, kar ti ustreza, da se lažje sprostiš. Mogoče kaka meditacija, joga. Ne preveč razmišljat o teh stvareh, ker bolj, ko se začneš v neke odnose poglabljat, bolj imaš lahko občutek, da je vse narobe.
Je to zaj.ebancija? EPP?
Jod ne bo odgnal nadležnega tipa, tudi pasijonka in magnezij ne.
Mogoče bi poskusila z brco v rit.
[/quote]
Pač je za tiste, ki berejo pazljivo:
Problem plodnosti parov, pravzaprav neplodnosti, med drugim rešuje jod, ki ga lahko uživamo v obliki lugolove raztopine!
S tem bi rešili veliko neplodnih parov!
Za nemir in ostale probleme pa rešuje pasijonka, ki je naravna in ne povzroča odvisnosti!
Toliko v mojem imenu.
Nauči se brati z razumevanjem ali pa sebe brcni v rit, kot napačno predlagaš ti. Tebi pa bo pomagalo!
ti še naprej delaj enako kot do sedaj in čudežno čakaj na spremembe 🙁
ne bo se zgodilo, žal. dejanja lahko kaj spremenijo.
prečekiraj tipa, nalašč cel teden ne poberi reklam. če kaj vpraša, reči če ima 2 roki. mirno.
pred tabo je celo življenje. naredi kaj zase, postavi kdaj sebe na prvo mesto, kaj je tebi pomembno, kaj si ti želiš….
res je ko en piše, da se čuti NEMOČ. verjetno so te tako doma naučili. ampak življenje deluje drugače: če tipu ne boš rekla da naj za sabo pospravi, zakaj bi? če v službi ne boš rekla nasilnim strankam, da ti tega ni potrebno prenašat in da boš poklicala policijo, potem nikoli ne bo bolje. važna je tvoja drža in kaj odsevaš drugim. veliko stvari se lahko še naučiš in rasteš skozi življenje.
jaz bi raje živela v majhni sobici sama kot da me maltretira en tip. vem počutiš se samo, imaš bedaka ampak ta hip se ti zdi to bolje kot imeti nikogar. samo to te bo na dolgi rok samo izčrpalo in zagotovo ne bo samozavest rasla!
govorim ti delno iz svojih izkušenj. naučili so te da si zadnja v vrsti, da so vsi drugi bolj važni. pa ni res, sama sebi moraš bit pomemnejša in vsa tvoja dejanja naj odražajo to misel. če ti kdo nekaj naroči, prezrcali odgovor skozi to! počasi ti bo šlo vedno bolje.
srečno!
Punca, skrajni cas je da nekaj spremenis. Ponavljati iste stvari in pricakovati spremembe, je neumno. Nehaj jamrati, za zacetek sprosti svojo jezo, cesar pravis, da ne pocnes, saj bos se zbolela. Ne mores vsega resiti s pogovorom in na miren nacin, saj ne zivis v popolnem svetu.