odvisnost od računalniške igrice
Berem spodaj temo o odvisnosti od telefona, pa me zanima naslednje…
Sin je star 21 let, študira, dela, služi zase, vse ok, vendar pa, ko je doma, ko ima vsaj malo prostega časa se priklopi na eno igrico in igra, igra, igra….do onemoglosti. Če je doma ves dan (med vikendi) zna biti na računalniku 24/7, non stop!! Ne hodi ven, na nobeno zabavo, ne gre nikamor! Bojim se, da bo zamudil življenje!
Vse skupaj mi že močno preseda in glede na to, da je star toliko kot je nimam besede, oče prav tako ne! Če kaj rečeva se zadere ali pa se samo smeji, še večkrat pa ignorira pripombe.
To se prej ni dogajalo, vse skupaj traja zadnje leto. Polnoleten je in nimam več besede. Če pa kaj rečem je ogenj v strehi.
So vaši “otroci” tudi taki?
Ne vem več kaj mi je storiti. Mi lahko svetujete?
Računalniške igre so večinoma take, da se igrajo on-line in s prijatelj. Zakaj se pa kdaj ne dobijo skupaj?
Naši imajo kar gejmerske partije, se dobijo, vsak svoj komp in udri Miško po LOL-u.
Mislim, da ni tak problem, vaš hodi na faks, dela, ima le nek stik z zunanjim svetom, doma pa igrice – najcenejša oblika zabave, razvedrila in sprostitve… jp, pa tudi beg pred svetom na žalost…
Sicer je pa zgoraj nekdo omenil, nekateri gamerji zaslužijo zelo lep denar z igranjem igric 🙂
moj je star 19, v šoli je priden, doma naredi veliko, okrog hiše ogromno moških del, rad kuha ipd.
ven skor ne hodi, gre 3x na leto in ima dovolj, pravi da mu ni do pitja ipd. kaj posebnega se pa itak ne dogaja.
ko nima kaj početi igra igrice, kar lahko traja zelo dolgo, pravi da se sprosti, ok, naj se, bomo vidli na faksu kako bo.