V Cerkljah na Gorenjskem so ljudje zelo zaplankani in nazadnjaški!
Vsi hvalijo to občino, češ da je najlepša v Sloveniji in da je v tej občini najbolje živeti. Oboje mogoče drži, vse dokler ne spoznaš ljudi. To je tako zaplankan, nazadnjaški, nesramen in opravljiv narod, da človek ne more verjeti. Sploh pa o priseljencih radi grdo govorijo, čeprav jih sploh ne poznajo. Skratka, če se radi prepirate in živite v kameni dobi, kar pojdite tja. Ostalim pa močno odsvetujem, da se preselite v to vas!
Bom pa res vprašala mojo sestrično. Šment, imam kar dve glih tam.
Povsod najdeš take, avtorica, kot pišeš za Cerklje. Tudi v naši vaši, pa smo cca 230 km stran od Cerkelj na Gorenjskem.
Pri nas so taglavne zlehtnobe še nepismene zraven, višek vsega pa je, da so zaposlene na JU. Ena moja kolegica pravi, da bi takoj prenesla svojo hišo kamorkoli drugam od tu.
Ampak za Cerklje ji bom pa povedala, da samo tja nikar.
Kaj pa vem, Cerkljane poznam že dolgo in najbrž bistveno bolje, kot ti. So bili precej zaprti in dokaj počasi so sprejemali medse nove prišleke. Še po 50 letih se ve, kdo je domačin in kdo pr’selenc. A za razliko od nekaterih sosednjih občin (npr. Preddvora) se zavedajo, da priseljevanje prinaša razvoj in nova delovna mesta, zato so se temu trendu odprli. Pa ne z blokovsko gradnjo (razen tistega grdega kozolca ob pokopališču) za socialno šibek in s tem potencialno problematičen sloj, ampak z individualnimi gradnjami, ki so že dodobra premiksale prej homogeno domačinsko sestavo populacije po vaseh. In ta konglomerat kar v redu funkcionira.
Zdaj pa k tvojemu obupnemu posploševanju. Mogoče Cerkljani res niso zelo svetovljanski. So pa izredno delovni, pridni in ustvarjalni. Pripravljeni delat ne le zase, ampak tudi za skupno dobro. Veliko dajo na svojo prihodnost, otroci nimajo povsod takih možnosti za svoj razvoj, kot tam. Toliko dejavnosti, kot jih uspešno gojijo na Cerkljanskem, bi bilo v ponos petkrat večjemu mestu, ne pa takšni majhni podeželski občini.
Pa še nekaj o tvoji zlobni okarakterizaciji teh ljudi. Če se med njimi znajdejo zasvojenci, istospolno usmerjeni, drugačni v kateremkoli pomenu besede.. jih zagotovo opravljajo, tako, kot bi jih povsod v podeželskem okolju. A vsi našteti lahko v miru živijo med njimi, opravljajo svoje delo in se dobro počutijo.
Kaj je pa s tabo narobe.. ker vse, kar si obesila Cerkljanom, v svojem prispevku sama počneš na zelo pritlehen način.
Pri nas f Prekmurji je pa tuj malo tak. Ništerni sousidje se fejst razmemo med seuf, ništerni se pa krejgajo ka se.
Ena moja susida je fejst laguja pa noura, tak ka včasih ne vemo, ka bi žnjouf.
Pa njeni strijček je bil pop, pa bi si človik mislu, ka je tou bila fejst poštena kuča.
Ne ven, če si ga ona sigdar malo ne ščukne, te pa ne vej ka dela, pa ka guči.
Mamo pa lejpe štrke, ka se sigdar vračajo nazaj domou, v svoje gnejzdo.
Prinas mamo tuj fejst lejpo cerkef, pa malo menje lejpoga gospouda plavanuša.
No, tou vam lejko poven od nas. Či ščete kaj več pa prijte k non.
Lejko tuj k meni. Ges van te poven ešče puno drujgih tut iz naše vesi.