Ali lahko še popraviva 8 in 10 letnika? Obnašanje je grozno, samovšečno, egoistično, tekmovalno, agresivno…. 🙁 Saj mi smo se tudi ruvali med seboj, ampak načeloma smo pa spostovali starše, odrasle na sploh in nismo samo zahtevali v nedogled.

Problem je v odraslih. OTROK kriv NI.

Saj vem, midva sva pogrnila na celi črti. 🙁 Kako naj se spremenuva, da poboljsava situacijo, kje naj začneva in kako?

Okej. Najprej se pomiri, nasmehni se. Vsi ste živi in zdravi. To je prvo.

Potem pa mal razmislit kako družino osvežit, da bo bolje 🙂 vse je okej, saj ni tako črno.

Morda napiši kakšno vprašanje na svetovalni center za otroke v Lj, tko, glede nasveta za vzgojo, mal problem predstavi, morda kdo odgovori. Ali pa kar pokliči. http://www.scoms-lj.si/

Sta vrednoti iz druzine. Predvsem ju spodbujajte v tem,da si v druzini pomagate. Naj bo to fokus pozornosti in pohvale,vrednosti. Druzina je skupnost kjer mora vladati medsebojna pomoc,podpora,razumevanje, empatija, dobra dela. Zgledi vlecejo. Zastavite druzinske vrednote na novo in pohvalite vsakic,ko se jima priblizata. Narisete nove tracnice. Se da ampak dosledno. Srecno!

zelo lepo zadnje mnenje, bravo.

Tudi jaz veckrat padem v ta filing, da sta moja otroka too much. In potem me klice sosolkina mama, ki se mi zahvaljuje za prijaznost mojega sinka, ki je pomagal njeni hceri. Pohvali ga sosolceva mama, ki ji je pomagal odnasati star papir v kontejner pred solo. Pridemo na zabavo, kjer opazim, da sta moja otroka pravzaprav nemoteca in se drzita pravil, ceprav sta zivahna in razigrana. Vidim s kaksno posebno skrbjo in ljubeznijo gojita stike z bratranci in sestricnami, toliko, da imata raje njihove slike na nocni omarici kot kakega risanega junaka. Ko zbolim, ju skrbi in takrat vrtita knjigo o zeliscih in stikata glavi kje bi lahko nasla ameriski slamnik ali trpotec. Vsajic mi zaigra srce ko vidim sina, kako odpre vrata in da prednost starejsim, pa tudi sosolkam in drugim deklicam.
Tiste crne misli, draga avtorica, so brzkone samo trenutki nase slabosti, trenutki ko nas zavedejo stereotipi in perfekcionizem clankov o vzgoji, ki jih mrgoli. Opazuj trenutke in po njih bos videla, da ni vse izgubljeno.

S svojimi osnovami, težje. Lahko pa skupno kaj storite. Imejte se radi, tudi nagradite se ter razložite, da je Majdičeva v teku le sodelovala s polomljenimi rebri in je dobila nagrado, v ostalih primerih dobiš bolniško, manjšo plačo in take. In si heroj, če si na robu smrti ter preživiš, ne za tekmovanje.
Načeloma pomeni, da ste jih tudi …, ker načeloma je bolj izjema, ki se prime, ni pa nujno. Pa se potem po načeloma čudijo, zakaj je že tko. Ker načeloma še ne pošlješ nikogar v k, vmes si ga, na koncu ga pa vseeno prijazno, s pričakovanji, v klinc.
Pojma nimam, vidva sta vzor. Ker sploh niste, ampak, dokler ni zaleglo, drugače, kot sedaj čudesa počnejo.

Dvofaznorezno

Zelo poučen komentar ste napisali.

Ko gre za prenos genov, samoumevnosti. ega ali skrajnosti v skrajnost. Otroci gledajo najprej v tastare, ne tamlade.

ja kaj pa misliš, da bo 10 letnik vzor altruističnosti ali kaj? To pride z leti, marsikomu pa nikoli. Bo treba še vsaj 10 let potrpet