Egoist, ali kako naj ga imenujem
Bom napisala skrajšano, kolikor se da. Skratka, poročena 15 let, oba izhajava iz družin, kjer ni bilo starševske ljubezni, sploh pri meni ne, kar se odraža še danes, ko imam družino, s starši nimam stikov, v bistvu sta se mi na nek način odpovedala. Ok. Imam super moža. Sem mislila, da ga imam. Priznam, da sem včasih nagle jeze, vendar to izhaja iz tega, ker se on ne želi o ničemer pogovarjat, raje se umakne od problema in je tiho, ter kuha v sebi. Po njegovem je on žrtev vsega. Kar pa me moti, oz. preseneča je to, da je tudi najino intimno življenje sila bogo. Vem, da nima druge. Mislim, da je pri odnosu pomembno, da sta oba v prvi vrsti pripravljena in želna sexa. Pred kratkim se je zgodilo, pa ne prvič, da sem ustregla njegovi želji, niti ni pomembno kateri. Kaj hočem povedat? Njemu je važno le, da mu pride, se obrne v drugo stran in mu je popolnoma vseeno zame. Meni je to egoistično dejanje. Ko sem ga vprašala, kje sem pa jaz, ali si ne zaslužim bit zadovoljena z njegove strani, je tišina. Niti ni opravičila z njegove strani. Niti dan kasneje, kot da se ni zgodilo nič. Ničkolikokrat sem mu že povedala, kaj in česa si želim v odnosu, njegov odgovor je…ne utrujaj, me delaš živčnega itd. Vsak moj poskus pogovora je butanje v prazno, ker se on počuti žrtev. Skratka, živiva kot sosed in soseda. Meni je to presedlo, povrhu vsega pa mi vrže pod nos, da naj ga ne želim spreminjat, ker se ne bo, ker on tak je in pika.
Vem, da se bo vsul plaz v smislu…kaj še počneš z njim? Je**t ga, to moram žret in požirat in živet s tem. Da o kakšni nežnosti, pozornosti, razumevanju niti ne izgubljam besed. Eh…..sej bo.
Ne razumem, res ne.
Če si se odločila, da boš z njim, ne glede na to, kaj s tabo počne – zakaj potem jamraš?
Saj on ni nič kriv, on je tak, kot je – odločitev je samo tvoja.
To je tako, kot bi jaz stala v prevroči vodi in tulila, kako vroča je, pa zakaj je tako vroča, pa joj kako me peče….ampak ven pa ne bi stopila.
Moški, ki v spolnosti ne poskrbi tudi za užitek ženske, ni pravi dec, ampak egoistično pez*e. Niti slučajno dober ljubimec.
Te ima sploh še rad? Te spoštuje in ceni? Se imata še vedno rada ali je tu bolj enostranska ljubezen in navezanost (tvoja)? Malo vprašanj si postavi in si nanje odgovori.
Pri meni bo kmalu 20 let zakona, pa se ni še v teh letih nikoli zgodilo, da se mož v postelji ne bi potrudil zame (kot se jaz zanj). Obema bi moralo biti lepo, ne samo enemu.
Kot odrasel človek ne more(š) prelagati odgovornosti na ‘hladne starše’, če je sam butelj. Egoizem, neuvidevnost, brezbrižnost, nespoštovanje – to so kar njegove značajske značilnosti.
Če vidiš, da absolutno ni pripravljen ničesar narediti zate oz. za vajino zvezo, je tvoja pravica, da se rešiš ‘parazita’, ki te ponižuje in izkorišča. Tega pod nobenim pogojem ne toleriraj, kot prvo, spi v svoji postelji, naj on pogrunta, kaj dela narobe. Če se nič ne premakne na njegovi strani, pa išči možnosti za razvezo oz. živi mimo njega, naj ti bo kot znanec in ne partner, ker po opisu on to ni; ti pa imaš proste roke in pravico, da spustiš v svoje življenje nekoga, ki te bo imel rad.
No, to ne bo držalo.Da je pri odnosu pomembno, da sta oba v prvi vrsti pripravljena in željna sexa…
V odnosu je bolj pomembno spoštovanje, da cenita drug drugega, da si pomagata, on tebi, ti njemu, da se znata spoštljivo pogovarjati in da vama je lepo drug z drugim.
Sex je šele na dvajsetem mestu.
Kjer pa zveza temelji na metuljčkih in sexu, pa mladostni lepoti, se hitro vse konča in podre!
V vsem tem si najbolj smotana ti, ki točno vidiš, kakšen je in celo tako iskren je, da ti je povedal, da tak je in se ne bo spremenil, a še kar nekaj drezaš vanj, da naj bo drugačen.
Si trčena ali glupa, da v vsem tem času ne sprevidiš, kako ne bo nikoli bolje in po tvojih željah? Takšnega si si dobila in ne vem, kaj ti zdaj ni prav? Možnost oditi stran 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} imaš, ker verjetno živiš v Sloveniji, kjer se ženska lahko loči od moža.
Ma dej ženska, a si 15 let stara? Ali 15 let v zakonu? Pripravi ga do pol poti, ko bo zrajcan, pa stop, pa se mu al gor usedi ali njega nase potegn ali se mu na faco usedi, kar pač hočeš z njim delat.
Najhujše je, po mojem, pa sem ženska, da mu “ustrežeš”, potem ko je on ves hepi, pa se (tudi ti) uležeš na hrbet in začneš: kaj pa jaz…. kaj pa jaz…..
Mislim res. Pol se pa pritožuješ, da si mu zoprna.
Meni je popolnoma vseeno ali si z njim ali ne, ker je tvoje zivljenje in tvoja odlocitev.
Vendar se pa “imam super moza” in sledeci opis negirata. Opisani clovek, NI super moz, ker te ne uposteva. Vajin spolni odnos pa zveni kot obisk prostitutke. Tudi s tem se da ziveti, ce pac tako zelis.
Vprasaj se kaj zelis storiti.
Ce bo sprejel druzinskega terapevta, poskusi po tej poti.
Ni nujno slab clovek. Super odnosa pa pac nimata.
Pa srecno!
Praviš, da si imela že v družini hladne starše, ki ti niso znali pokazati čustev. Zdaj si nezavedno poiskala človeka, ki je prav tak, če ne še hujši, brez empatije, minimalnega spoštovanja, o ljubezni pa se ob vsem tem itak ne da govoriti. Podzavestno upaš, da ga boš s svojo ljubeznijo spremenila, v popolnoma neprimernem partnerju iščeš dokaz, da si vredna ljubezni, česar ti starši niso dali. Ne zato, ker bi bilo s tabo karkoli narobe, ampak ker tega niso znali ali niso bili sposobni. Torej, glede na to, da se partner ne misli spremeniti, da ti v postelji obrne hrbet in ti s tem sporoča,”Vseeno mi je zate.” je možna samo ena rešitev. Najprej stran od brezčutnega egoista. Takoj. Potem pa začni z delom na sebi. Ne išči novega partnerja, dokler ne predelaš travme iz otroštva. Sicer bo naslednji , ki ga boš našla, prav tak ali pa še slabši. Poišči si dobrega psihoterapevta, ki ti bo pomagal preseči vzorce iz otroštva in poiskati človeka, ki te bo imel rad in te spoštoval tako, kot si in tako, kot si zaslužiš. Tole bo trdo delo, ampak ko boš našla nekoga, ki te bo zadovoljeno in srečno stisnil k sebi in ti tudi sicer, ne le v postelji, znal pokazati, da te ima rad, boš videla, da se je splačalo potruditi.
Vso srečo!