Forum.Over.Net

Starševski čvek

Očetovstvo uničuje življenje. Dobesedno.

Default avatar

tarči

Tara_S je napisal/a:
Mogoče bolj: nihče ne trdi, da je življenje lahko, ampak, da ga je vredno živeti. Je pa res tudi to, da marsikater starš otroka zaj...be že pred rojstvom.
Default avatar

Marko

general Glanzkopf je napisal/a:

Tezava sploh ni v delanju otrok, ampak v delanju destruktivnih odnosov, zaradi katerih se starsi locijo. Unicijejo slabi odnosi in ne delanje otrok. Otroci so sicer super popestritev, ce se starsi stekajo oziroma so dorasli vlogi.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

Ggg

Življenje brez otroka je nekaj najbolj dolgočasnega kar se ti lahko zgodi v življenju. Nobeno potovanje, koncert, igrice, družba ti ne dajo tega kar ti da otrok. In otrok ti ne vzame časa, ampak dopolni tvojega. Velikokrat te razjezi, si v skrbeh za njega, ampak če pogledas celoto, dobi tvoje življenje smisel. Žal eni ne morejo imeti otrok. V tem primeru bi zagotovo posvojila.
Default avatar

Tisa_R

Poznam veliko očetov, ki jim je očetovstvo obogatilo življenje. Torej gre za stvar percepcije in posameznikovega doživljanja.

Problem, ki ga ti opisuješ, imajo samo ljudje, ki mislijo, da sta "imeti spolne odnose" in "delati otroke" sinonima. In ki se obnašajo, kakor da še nikdar niso slišali za kondom ali nezaželjeno nosečnost.

Izmed tistih, ki so si otroke želeli, jih kasneje zelo malo obžaluje, da jih imajo. Ne glede na to, kaj se kasneje dogaja v odnosu z njihovo partnerko.

Trditev, da očetovstvo uničuje življenje, je enako neresnična, kot če bi rekel, da si vsak moški želi otrok.
Default avatar

carlos-m

general Glanzkopf je napisal/a:
Glej glej kdo se javlja....ma glih un k mu mama kuha kosilo.....
Default avatar

Marko

Trditev je v bistvu tolk provoktaivna (neumna), kot bi rekel, da šport uničuje življenja. Zato, ker se je nekaj športnikov pač smrtno ponesrečilo.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

Jagodinka Simonović

Sem odtujena mati od mojih sinov. / Sem odtujeni oče od mojih sinov.
(Lahko je zapisano iz obeh perspektiv, ker načrtno odtujevanje ni vezano na spol.)

Sem zmedena, jezna, prizadeta in žalujoča. Nekdo je pritisnil pavzo na moje življenje in tukaj sem, visim v zraku, čakam na čevelj, da se obuje, na stavek, da se konča in na moja sinova, da se mi vrneta v moje roke.

Sem odtujena mati.
Sem žalostna na način, ki razjeda moje življenje navzen in navznoter. Če bi me lahko videl navznoter, bi videl veliko izdolbeno jamo moje žalosti. Ne razumem, kaj se je zgodilo mojima sinovoma, da sta prestrašena, jezna in žalostna name. Gledam, kako je vzpodkopana prihodnost mojih sinov, boleče je gledati, kako krnijo njune peruti, kako so omejeni potenciali prihodnosti mojih otrok. Kako sem bila izbrisana iz njiju samih in iz njunih duš, kot da nikoli nisem obstajala.

Ampak obstajam. Še zmerom sem tukaj, čeprav se zdi, da sem nevidna. Sem mati otrok, za katere ne obstajam, in vsi so tiho, se delajo, kot da se nič ne dogaja. In se sprašujejo, kaj sem naredila, da ne smem do mojih otrok.

Kaj sem naredila? Kdaj sem naredila? Zakaj jaz in ne njun oče? Kako bom živela, bom preživela, kaj pa sem drugega v življenju kot mati mojih otrokom? Zakaj, kaj, kako, kdaj, kdo? Vprašanja, na katera nimam odgovora, čeprav si jih ves čas zastavljam.

Sem odtujena mati.
Najhuje je, ko me vprašajo, kje sta moja otroka. Kaj naj rečem? Kot za tiste starše, katerih otroci so mrtvi. Moja otroka sta zame tako izgubljena, kot da bi ju pokopala, kot da sta mrtva. Včasih se vprašam, če bi bilo zame lažje, da sta moja otroka res mrtva, kot da preživljam ta holokavst živih otrok, ki jima ni dovoljeno, da sta z mano, in jaz ne smem do njiju. Bolečina ne izgine, ko pogrešam njune objeme, njun smeh, vonj njunih las.

Sem odtujena mati.
Ustvarjena sem bila za to, da ljubim in ščitim moje otroke. To sem jima tudi obljubila na dan, ko sta se rodila. Da jima ne smem dajati tega, je kruta in nenaravna kazen samo za to, ker sem na napačni strani te ločitve. Tiho in brez besed trpim blokiran, ustavljen in onemogočen pretok moje skrbi in ljubezni do mojih otrok. Če bi kje v svetu obstajala takšna kazen, bi to mučenje prepovedali.

Sem odtujena mati mojih otrok.
Če me vidiš, me spoznaj, podpri me in mi ne pusti, da me pokoplje trpljenje v neskončni žalosti. Če živiš z mano, drži z mano in ne dovoli, da te potegnem s sabo v globine mojega obupa. Ne more biti moje življenje končano, ker sem odtujena mati mojih otrok. Spomni me tega, pojdi na sprehod z mano, pokaži mi jesensko listje in poletno sonce in dihaj z mano, ko bolečina postane prehuda.
Default avatar

ojojojojjjj

delno imaš prav je napisal/a:
Če je zate otrok kazen, pa tudi adijo pamet!!!! Čigava kazen si pa ti bila?

Moje mnenje....otrok je tu...potreben je ljubezni in vsega ostalega...če mu tega nisi sposoben dat, ga daj v rejo, da ne boš celo življenje trpela....butara!
Default avatar

indijski tulipan

Ta zapis mi deluje zelo nezrelo.
Torej naslov... očetovstvo uničuje življenje.
Lahko pa tudi...alkohol uničuje življenje....
Imate izbiro, torej!
Default avatar

Odlicen predlog

Vsem zenskam, ki prezivnina ne ugaja, predlagam da v bodoce v varstvo in vzgojo otroka prepustite ocetom, same pa placujte tisto "prenizko prezivnino". Pa se vec casa boste imele zase.

Da ne bo skos toliko jamranja kako premalo denarja dobite in koliko vam otrok casa vzame. Kadarkoli lahko zamenjate vlogo ce vam je prezivnina res tako prenizka.
Default avatar

general Glanzkopf

carlos-m je napisal/a:
Ej luzer, si že ugotovil, kere bejbe so za poročit se, kar je bila tvoja dilema?

Mama kuha kosilo? V svetu vas večnih nesposobnežev je dejansko nekaj neznanega, da je nekdo sam sposoben skrbeti zase? Si kdaj živel sam, luzer?
Default avatar

Dober predlog

Ggg je napisal/a:
Ljudje, ki so v sebi precej prazni (nevejo kaj bi sami s sabo, nevejo zalaj zivijo), vidijo smisel zivljenja samo v drugih. V vtikanja zivljenja drugih. To nekako otrok predstavlja. Svet ponuja toliko mnogo drugih stvari da je zivljenje se prekratko da bi vse videl in dozivel, zato ne govorit da je otrok smisel zivljenja ker to preprosto ni. Partner in otrok sta smisel zivljenja tistim ki sami s sabo nevejo kaj bi in se v zivljenju pretezno doglocasijo, partnerja in otroka pa iscejo predvsem za zadovoljevanje osebnih potreb, kar tvoje izjave nazorno prikazujejo.
Default avatar

Ggg

Dober predlog je napisal/a:
To pa zagotovo ni res. Imam še preveč polno življenje. Sama in z osemletnim sinom. Pravkar sva prišla iz stare Ljubljane, ki se na vsakem koraku nekaj dogajajo, za prvomajske sva bila v Tuniziji. Dokler bo želel z mano bo, potem pač ne. Še bom zagotovo znašla. Mi je pa res lepo z njim, čeprav grem večkrat sama v savno, na koncerte, prejšnji teden sem bila v Pragi in podobno. Je pa res, da če ga ne bi imela, bi se počutila kot da sem stran vrgla življenje.
Default avatar

otis

Velikokrat je otrok napaka. In ta napaka se ne da popravit.
Default avatar

OČETOVSTVO DAJE ŽIVLJENJE

SAMO PRAVI MOŠKI JE LAHKO PRAVI OČE. Ker pa avtor ni pravi moški tudi o pravem dobrem očetovstvu in partnerstvu z ženo, ne ve nič.
Default avatar

kaktusssss

Dejmo si par stvari razjasnit:
1. Nobenega moškega na svetu se ne da prisiliti v to, da naj bo oče. Nemogoče. Če ti ni, ne seksaj.
2. Seks je na svetu za nadaljevanje vrste in ne za zadovoljitev moških. Neverjetno, ampak res.
3. Tisti, ki najbolj jamrajo, kako jih je lastni foter zahebal in so mu starši uničili življenje, je sam
najslabši oče.
4. Če si spočel otroka, je osnovna človeška dolžnost, da še poskrbiš zanj...še vrabec na cesti to
naredi. In to se da komot narediti, ne da imaš uničeno življenje.
5. Tisti, ki se zavestno odloči, da bo zavrgel lastnega otroka, mu UNIČIL ŽIVLJENJE, je izmeček.
Default avatar

OČETOVSTVO DAJE ŽIVLJENJE

KADARKOLI VIDIM OČETE v javnosti, opažam VELIKO LJUBEZNI IN SKRB DO SVOJIH MALČKOV, jaz VSE OPAZIM; kako otroku vzamejo torbo, da se ne mantra, kako se LEPO POGOVARJAJO S SVOJIMI OTROCI, kako pošteni in predani očetje so! Take prizore je res lepo videti in ni jih malo! DOBRI OČETJE STE! BRAVO, KER STE!
Default avatar

Njanja

Mene so že ko sem bila majhna naučili, da kakor si bom postlala, tako bom spala.
Default avatar

Njanja

Mene so že ko sem bila majhna naučili, da kakor si bom postlala, tako bom spala.
Default avatar

carlos-m

general Glanzkopf je napisal/a:

Od mojega 20 leta, ko sem pršel od vojakov sem pr starših prespal občasno kot gost...pa dokler se nisem oženil....skoraj 8let sem bil sam na svojem (sicer v najemu, ma sam svoj šef)....

ps.đenerale....ma ne bi bil več tako sam kot si ti!!

Ga ni lepšega kot se zjutraj stisnit k ženskici:))))

Okoli dileme kera je za poročit, kera ne....lej, sem dobrega srca in sem ti hotel malo namignit...da za ČLOVEKA NI DOBRO DA JE SAM!!!!!!!!!!

ker če ne maš take izpade...kot jih imaš. Prim se v roke đenerale....