Recimo, da veste za nasilje v neki družini. Bi prijavili?
Kakorkoli odgovorite, prosim za kratko utemeljitev.

V primeru ženske. Ne ker je odrasla in naj se brani po svoji volji.. Lahko gre ali naredi kaj tretjega.. V primeru otroka pa 110{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}..v bistvu bi kar sam posegel vmes in končal zadevo.

Ne. Zato ker nima smisla prijavljati botrom.

Smo prijavili, ker je bilo ocitno, ne samo sum na nasilje, cela druzina. Socialna ni naredila nic.

Najprej bi trpinčenega seznanila s tem, da nameravam to početje prijaviti. Ker se trpinčeni ravno tega najbolj bojijo, bi ga (jo) postopoma prepričala, da je to samo dobro zanj (zanjo). Ne bi pa odnehala toliko časa, dokler ne bi agresivneža spravila v ustrezen postopek.

Seveda, da prijaviš. Kako se pa odvija naprej pa ni več v tvoji moči.

Sem nekoč prijavil kot sosed, policija in CSD nista naredila nič, mene pa so oboji klicali na zaslišanje. Nasilje pri sosedovih se nadaljuje, jaz pa nisem več osel, ki bi šel ponovno na led. Ko glasno (beri: rjoveče in zmerljivo) komunicirajo in ko padajo po stopnicah, pač nič več ne vidim in ne slišim.

v primeru mošokega?

Živela sem v enosobnem stanovanju, pod mano pa družina z dvema otrokoma.
Oče je bil redno pijan in nasilen.
Grozovito mi je bilo pri 25-tih poslušati presunljiv otroški jok.
Potem mi je enega petka kliknilo, da sem ravno tako kriva, če ne naredim ničesar.
In sem poklicala policijo. Ti so alarmirali socialno službo.
mama se je s hčerkama odselila v varno hišo, očeta pa so spravili v keho.
Kaj se je dogajalo nato, ne vem, ker sem se čez leto dni odselila.

V kolikor bi soseda prosila za pomoč, bi sam zrihtal debila, ki se spravlja na ženske. Pa verjemte, debil ne bi več dobil take ideje nikoli več.

Točno podobno, kot si sam napisal, mi je pred dnevi dejala kolegica. Ne vem no, potem pa res ne veš več kaj je bolje biti tiho ali prijaviti….

Odvisno od situacije.
Mi smo včasih tudi glasni. Jebemtis

Nikoli ne moreš 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vedeti kaj je bolje, ker je odvisno od 1000 dejavnikov. Na koncu koncev tudi od volje policista na telefonu.
Tako da univerzalnega recepta ni.

Jaz osebno – pa tako kot zgoraj pravi Rakun.

Ja, ker imam ničelno toleranco do nasilja. In ponavadi žrtev ni dovolj močna, da bi prijavila nasilneža. Torej, če bi se to zgodilo večkrat zaporedoma in bi jaz bila priča temu (kriki, ropot, jok), bi prijavila takoj.

Torej jaz sem prijavil, ker se mi je zdelo nevzdržno, da bi bil tiho ob tako očitnem hudem nasilju nad žensko in otroki.

CSD me je klical 2x z vprašanji, zakaj si mislim, da oseba XY ni odličen družinski oče in da vse kaže, da je super. Na policijo so me vabili 1x in na koncu zaslišanja zaključili, da je sosedov družinski oče XY res super, oh in sploh in da nimam kaj prijavljati tako dobrih ljudi. Celo več, sosedovemu nasilnežu so povedali, kdo ga je prijavil in sem imel nekaj mesecev težave z njim, ker mi je grozil. Sedaj jih nočem niti videti, ko so preglasni, da radio do konca na glas.

Čista resnica, sam sem ostal ogorčen.

Veš kaj, ta bo pa kar bosa, da se te povsod vabili in ti potem še to povedali. Mater si eni izmišljate na debelo, kaj imate od tega?

Jaz recimo sem enkrat prijavil, odzvala se je takoj policija, svetovali so naj ne hodim tja in se ne mešam, se najprej oglasili pri meni, kasneje me ni nihče več nič spraševal. Vem pa da so posredovali, naslednji dan celo opravili hišno preiskavo, odpeljali žensko domov, ki je tisti itak ni maral in se je po treh dneh na silo spet vrnila, in do danes se je to še parkrat ponovila, baba pa pije kot žolna, še bolj kot dedc in ga ne izpusti iz rok, doma ima pa bolno mamo in kmetijo v propadanju.

Točno tako je bilo, kot sem napisal. Sem pa se pod prijavo podpisal s polnim imenom in priimkom ter naslovom, ker če nekaj rečem/prijavim, potem za tem verodostojno stojim in se ne skrivam za anonimnostjo.

A daj nehaj no, ker se vidi, d sploh ne veš kako poteka od prijave nasilja potek dalje, kaj šele da bi ti kdo rekel, da tako super ljudi nimaš kaj prijavljat….eh

mogoče bi bilo dobro posneti nasilje (da imaš dokaz da se ne zmišljuješ), lp

Policija se vedno odzove. Tako, da kar pokličite, ko vidite nasilje.

posnetek se ne bi smel uporabiti kot dokaz.
Posnetek (avdio ali video) je lahko dokaz le, če vsi vpleteni oz snemani vedno da se jih snema.

Mislim, da je veljavno, če snemaš iz svojega stanovanja, torej če se vpitje sosedov itd. sliši v tvoje stanovanje. Ne bi bilo pa veljavno, da jih npr. snemaš pred vratih njihovega stanovanja.

Ja, bi poklicala policijo ali obvestila CSD in sem tudi že. Še posebej, če gre za osebe, ki se ne morejo same braniti – otroci, starejši, invalidi. Nasilje v družini (in nasilje nasploh) je javni in ne zasebni problem. Žal pa je res odvisno, na koga in na kakšno institucijo naletiš, kako strokovno podkovani so in – preprosto povedano – kako marljivo in zavzeto opravljajo svoje delo. Vseeno pa v današnjem času obstaja kar nekaj programov pomoči, vsaj svetovalni telefoni, če nič drugega, kjer lahko oseba, bodisi prijavitelj/priča nasilju bodisi žrtev, naredi prvi korak, se vsaj pogovori o problemu in informira. Tako da je dejansko to, da ne narediš nič, zgolj izgovor, ingoranca, brezjajčnost in brezhrbteničnost.

sem in še bom prijavljala, seveda na anonimno številko policije 080 1200 … tako te ne morejo klicati za pričo

najprej sta naredila štiri otroke, potem pa se pred mojimi vrati tepla … a ne, to pa ne! čez pet minut je že bila tišina 🙂

Sem klicala policijo, ko je tip žensko nalomil na dvorišču pod mojimi okni. So prišli, opravili razgovor z žensko, poklicali reševalce, da so jo odpeljali, policisti so vlamljali v stanovanje, kamor se je tip zaklenil s tremi malimi otroki. Na koncu ženska ni podala prijave. Ne dolgo za tem sem jo srečala nosečo in vso zaljubljeno. In potem kasneje ponovno. Pada po stopnicah še vedno, vsake toliko dobi še kakšen gips, ampak za njo policije jaz klicala več ne bom.

ojoj….res je nekatere ženske imajo dobesedno že tako orane možgane, da enostavno gredo znova in znova nazaj…..žalostno