Nasilje v družini – bi prijavili?
Recimo, da veste za nasilje v neki družini. Bi prijavili?
Kakorkoli odgovorite, prosim za kratko utemeljitev.
Sem nekoč prijavil kot sosed, policija in CSD nista naredila nič, mene pa so oboji klicali na zaslišanje. Nasilje pri sosedovih se nadaljuje, jaz pa nisem več osel, ki bi šel ponovno na led. Ko glasno (beri: rjoveče in zmerljivo) komunicirajo in ko padajo po stopnicah, pač nič več ne vidim in ne slišim.
Živela sem v enosobnem stanovanju, pod mano pa družina z dvema otrokoma.
Oče je bil redno pijan in nasilen.
Grozovito mi je bilo pri 25-tih poslušati presunljiv otroški jok.
Potem mi je enega petka kliknilo, da sem ravno tako kriva, če ne naredim ničesar.
In sem poklicala policijo. Ti so alarmirali socialno službo.
mama se je s hčerkama odselila v varno hišo, očeta pa so spravili v keho.
Kaj se je dogajalo nato, ne vem, ker sem se čez leto dni odselila.
Točno podobno, kot si sam napisal, mi je pred dnevi dejala kolegica. Ne vem no, potem pa res ne veš več kaj je bolje biti tiho ali prijaviti….
Torej jaz sem prijavil, ker se mi je zdelo nevzdržno, da bi bil tiho ob tako očitnem hudem nasilju nad žensko in otroki.
CSD me je klical 2x z vprašanji, zakaj si mislim, da oseba XY ni odličen družinski oče in da vse kaže, da je super. Na policijo so me vabili 1x in na koncu zaslišanja zaključili, da je sosedov družinski oče XY res super, oh in sploh in da nimam kaj prijavljati tako dobrih ljudi. Celo več, sosedovemu nasilnežu so povedali, kdo ga je prijavil in sem imel nekaj mesecev težave z njim, ker mi je grozil. Sedaj jih nočem niti videti, ko so preglasni, da radio do konca na glas.
Čista resnica, sam sem ostal ogorčen.
Veš kaj, ta bo pa kar bosa, da se te povsod vabili in ti potem še to povedali. Mater si eni izmišljate na debelo, kaj imate od tega?
Jaz recimo sem enkrat prijavil, odzvala se je takoj policija, svetovali so naj ne hodim tja in se ne mešam, se najprej oglasili pri meni, kasneje me ni nihče več nič spraševal. Vem pa da so posredovali, naslednji dan celo opravili hišno preiskavo, odpeljali žensko domov, ki je tisti itak ni maral in se je po treh dneh na silo spet vrnila, in do danes se je to še parkrat ponovila, baba pa pije kot žolna, še bolj kot dedc in ga ne izpusti iz rok, doma ima pa bolno mamo in kmetijo v propadanju.
posnetek se ne bi smel uporabiti kot dokaz.
Posnetek (avdio ali video) je lahko dokaz le, če vsi vpleteni oz snemani vedno da se jih snema.
Mislim, da je veljavno, če snemaš iz svojega stanovanja, torej če se vpitje sosedov itd. sliši v tvoje stanovanje. Ne bi bilo pa veljavno, da jih npr. snemaš pred vratih njihovega stanovanja.
Ja, bi poklicala policijo ali obvestila CSD in sem tudi že. Še posebej, če gre za osebe, ki se ne morejo same braniti – otroci, starejši, invalidi. Nasilje v družini (in nasilje nasploh) je javni in ne zasebni problem. Žal pa je res odvisno, na koga in na kakšno institucijo naletiš, kako strokovno podkovani so in – preprosto povedano – kako marljivo in zavzeto opravljajo svoje delo. Vseeno pa v današnjem času obstaja kar nekaj programov pomoči, vsaj svetovalni telefoni, če nič drugega, kjer lahko oseba, bodisi prijavitelj/priča nasilju bodisi žrtev, naredi prvi korak, se vsaj pogovori o problemu in informira. Tako da je dejansko to, da ne narediš nič, zgolj izgovor, ingoranca, brezjajčnost in brezhrbteničnost.
Sem klicala policijo, ko je tip žensko nalomil na dvorišču pod mojimi okni. So prišli, opravili razgovor z žensko, poklicali reševalce, da so jo odpeljali, policisti so vlamljali v stanovanje, kamor se je tip zaklenil s tremi malimi otroki. Na koncu ženska ni podala prijave. Ne dolgo za tem sem jo srečala nosečo in vso zaljubljeno. In potem kasneje ponovno. Pada po stopnicah še vedno, vsake toliko dobi še kakšen gips, ampak za njo policije jaz klicala več ne bom.
ojoj….res je nekatere ženske imajo dobesedno že tako orane možgane, da enostavno gredo znova in znova nazaj…..žalostno