zmedena, zatrapana, vezana
Punce, zdravo!
V bistvu nimam nobenga vprašanja, ampak rabm kakšno besedo tolažbe, mogoče nasvet…karkoli podobnega.
Stvar je v tem, da imam super partnerja (16 let sva skupaj), imava super otroka, fajn službe, v glavnem vse je super.
Imam pa za sodelavca enga tipa, ki je zaljubljen vame že dlje časa (v bistvu odkar dela v isti firmi kot jaz, to je dve leti), peca me ves čas, a sem mu dala jasno vedet, da sem v resni vezi, da nimam namena varat, skratka dala sem mu vedet, da med nama ne more bit nič. Je pa res, da je tudi on meni simpatičen in da se ves čas sprašujem, kako bi bilo, če bi se mu vsaj enkrat prepustila. Rajca me predvsem to, da je 5 let mlajši od mene, brez vsakih obveznosti, saj živi popolnoma sam in uživa življenje.
In je naneslo, da sem pač jaz danes imela slab dan, sem že zjutraj vstala nataknjena, potem sva se še s partnerjem spičla, priznam, da čist po moji krivdi. On je zdaj zaspal, jaz pa sanjam, da bi zdej šla ven, se srečala s tem mojim “oboževalcem” in vsaj za en večer pozabla vse moje obveznosti.
Vem pa da potem ne bo več poti nazaj, zato si tega koraka ne upam naredit, me pa mika … Uf, kaj naj naredim, da si zbrišem to idejo iz glave???
Zdi se mi kot bi brala svojo zgodbo pred 9 leti. Jaz sem imela takrat sicer ves čas v zvezi občutek, da nekaj ne klapa, sicer sva se s takratnim partnerjem imela super, veliko sva hodila okrog, imela sva dva otroka, zdelo se mi je, da je vse bp, pa sem si vseeno dovolila enkrat stopiti korak predaleč s sodelavcem, ki mi je bil že nekaj časa všeč. To je bila velika napaka zaradi otrok, moja avantura se je razvedela, s partnerjem sva se razšla in otroka sta to zelo težko prenesla, sploh glede na to, da je res najina zveza izgledala bp. Sama sem po določenem času razšla tudi s sodelavcem, samo zaradi otrok, ker ga enostavno nista zmogla sprejeti, čeprav sem bila sama z njim neizmerno srečna, a sem postavila otroke na prvo mesto. Zdaj sem samska in sploh nimam več želje, da se spustim še v kakšno zvezo, čeprav sta otroka zdaj že bolj ali manj odrasla.
Sama najbolje veš kaj boš.. Je bilo pa podobno pri meni. Sodelavec noro zatrapan vame, jaz pa vezana. Po dveh letih njegovega osvajanja prvič skupaj. Nisem imela poguma razdret vezo, ki je bila slaba v vsakem primeru. On me je čakal več kot leto, potem pa se na hitro z eno poročil. Jaz sem se pred kratkim ločila, bivsega pravzaprav nikoli nisem ljubila. S sodelavcem imava še stike, zdaj ne delava več v isti firmi in ne vem ali mi tole prinaša več sreče ali neizpolnjenih želja in hrrpeneja. Traja pa že 17 let. Zato previdno.. nikoli ne veš, kdaj pravzaprav izgubiš kontrolo nad čustvi.
Poznam podobno zgodbo. Na srečo je bil sodelavec bolj trezne glave. Čez par let ji je bilo zelo žal in je bila vesela, da se takrat ni nč razvilo. Ko zaljubljenost mine, ostane le navaden tip,tako kot je zdaj tvoj partner. Pravijo, da je vsak naslednji slabši, pa še oče otrok ni. A je vredno za par metuljčkov družino zapravit? Otrokom to naredit? Raje se spomni začetkov s partnerjem, kaj te je takrat privlačilo na njem, zapelji ga … pame5 v roke!!! Si mamica, prevzemi odgovornost!
Ah ja. Sami cistunski odgovori. Daj no daj…ti lepo zaspi,misli na kaj lepega,napisi mu kaj lepega itd., vec od tega pa se ne spusti.najdi ravno toliko ravnovesja,da ti bo malo dogajalo in bos vsaj malo dobre volje zaradi tega,predalec se pa ne spuscaj,da ne bos osmoljena. Zenska v taki situaciji je ranljiva in zato ti svetujem previdnost,malo si pa le privosci. Ce je tip kolikor toliko brihten,bo razumel,do kam in zakaj. Po pameti,pa vseeno malo metuljckov v trebuhu. Bos videla,bo potem tudi doma bolj lustno!
Ne vem, Kloey….noben ti pravzaprav ni pomagal. Nisem nezmotljiv…..vem pa, da se je nagonom težko upirat. Pusti času čas….. vem pa zanesljivo nekaj. Če te bo tole dolgo držalo, bo treba čimprej…. ga popolnoma dati na ignore al pa….dati svojemu telesu in duši potešitve in ….konec. Svojega pa nikar ne daj na čakanje, ker ti bo kasneje žal.
Meni se podobno dogaja s sodelavko in sem ženska. Nikoli ne veš, kdaj ti bo kdo zmešal glavo. Vsi smo samo ljudje. Obe sva vezani in imava radi svoja partnerja, pa se je kljub temu zgodilo, da sva začutili nekaj ena do druge. Ni se sicer nič zgodilo med nama, vendar mislim, da si obe želiva, hkrati pa ne želiva prizadeti nikogar. Ljubezen je včasih zelo komplicirana reč. Najlažje je obsojati.
spet monogamija dela ljudi nesrečne. Jaz ti svetujem, da se daš dol s sodelavcem, drugače ti bo žal. Človek ima potrebe, to ni naravno, da gledaš enga 100 let, treba malo sprememb. Tudi če si rodila 2 otroka, to ne pomen, da moraš z istim kavsat skoz. Pa tu ne gre za en seks, zdaj te je začelo pipat in ti bodo sline tekle tudi po naslednjem, kjer bo šansa. Lepo povej partnerju, da ali to zvezo spremenita v odprto ali pa ločitev. Druge ni, ne more življenje it mimo tebe, narava kliče, halo? To je evolucijski nagon, moraš si zagotoviti potomce še z drugimi, morda bosta prva 2 otroka velika luzeja zaradi njegovih genov. Družbena indoktrinacija ti pa škodi. Poslušaj naravo!!!