Zanima me kako poteka dan štiriletnikov, takrat ko ste cel dan doma. Naš se zbudi že ob šestih, potem pa že ob sedmih vem in cel dan zunaj. Kar je cisto ok, ampak imamo tudi v hiši imamo veliko dela, ki nam ostane čez teden, ker ne uspemo vsega narediti.
Tako je večino časa eden od naju z njim zunaj. Tisti, ki je zunaj pa tude ne more ravno veliko narediti zraven otroka. Otrok bi se sprehajal, šel na sprehod v gozd, na travnik, se vozil s kolesom.. Dejansko ga spravimo v hišo samo za opoldanski počitek in zvečer. Sem mu ze ponujala risanke in kakšen otroški film, da bi vsaj zjutraj bil malo dlje v hiši. Pa ne gre.

Hmmmm…mi dva se sproti dogovorima…ga pa zelo vkljucujem v opravila…tako v hisi kot zunaj…je pa tudi nas 4-letnik najraje zunaj in se mi zdi tako tudi prav in najbolj primerno za zdrav razvoj… ne zdi se mi smiselno, da bi ga zamotila z tv-jem…
Letos ima svojo gredico in ga zaposli toliko, da opravimo kaj taksnega, kjer ne more biti zraven..drugace pa res ga kar “ponucam” 🙂

Spomnili ste me na skrbnike psov ki frfotajo za cuckom ker jih le-ta vodi. Dela se kar starš določi. .ali pri vas ni tako? Ne more otrok diktira tempa in vsebine..to ni zdravo zanj. Mora tudi malo frustracij doživet ob spoznanju da se cel svet ne vrti okoli njega. TO je koristno zanj da se prilagodi,po trpi, zamoti,počaka in morda celo nauči kako biti koristen v skupnosti, ki ji pripada.

Zidovi niso vredni tega, da otroka s svežega zraka vlečete pred TV. Poleg tega je 4 letnik na lastnem dvorišču komot sam, le kontrolirati ga je treba občasno.

In zakaj bi bilo privas drugače, kot pri nas ? Pri naši tamali je enako samo, da gre ven okoli devetih, ko se pokaže sonček.

To je tudi naša rešitev. Vsakič postavimo pravila kaj bo počel in na katerem območju (npr. peskovnik) se bo igral, za vse spremembe nam mora povedat. Ko gre noter, ga vedno pohvalimo, da je dokazal, da mu zaupamo.
Ga pa seveda vmes tudi opazujemo, pa slišimo tudi vse – tišina je pa itak pogosto slab znak…
Ko imava pa tudi midva čas, gremo pa okrog…
Ja, pa vključevanje v opravila tudi dela čudeže…

Torej ves čas preživite tako kot otrok hoče in vi ubogate njega. Ker noče biti noter ste vi z njim zunaj.
Resno? Pa ne opazite, da delate močno ampak res močno narobe?

Če imate mesto brez prometa je otrok pri tej starosti zunaj lahko samo. Seveda je predpogoj, da ste ga do sedaj učili o varnosti, obnašanju, kaj se sme in česa se ne sme.

Mi živimo na vasi, ob prometni cesti in dela je seveda veliko. Otrok zjutraj vstane okoli 7 ure, poje, se umije in se v sobi igra dokler je zunaj še hladno. Poleti bo obratno. Potem gre pogledat na igrišče, če so tam kakšni otroci. Ve kako se hodi ob cesti, pogleda na cesto, se ustavi, ko prihaja avto.
Ko se naveliča pride domov ali pa ga grem iskat jaz, da pojemo kosilo. Potem počitek, malo se igra sam v sobi, počiva in popoldan gre spet pogledat, če je kdo na igrišču. En dan v vikendu gremo popoldan skupaj kam ali pa igramo kakšne družabne igre, imamo piknik ipd.

Otrok je dovolj star, da mu je jasno, da imajo starši tudi delo in definitivno ne more on ukazovati nam. Ni pa redkost, ko se ravno to dogaja in posledično je vedno več povsem nevzgojenih otrok.

Mogoče še to. Otrok ima svoje zadolžitve kot je sprazni pomivalni stroj, posesa, odnese stvari v pranje, olupi krompir, zelenjavo in še kaj. Seveda vse še ne naredi perfektno ampak ima zadolžitve, ki jih tudi opravi. Kot vsak član družine. Otroci nam zelo radi pomagajo, če jim le damo možnost.

Ja pri stiri letnik ima stroj za spraznit, krompir olupit… Seveda seveda.
10 bozjih zapovedi tudi ze zna na pamet?

Štiriletnik izprazni pomivalca, olupi krompir, potem pa sam odkoraka na igrišče?

Mislim, a ste eni sploh že kdaj videli štiriletnika, a to krneki tja v tri dni fantazirate?

Ojoj, da bi jaz cel dan prilagodila otrokom in njihovim željam, kam pa pridem. Pri nas recimo včeraj – ko se zbudijo, navadno še pri naju v postelji preberemo kakšno knjigico, potem skupaj pripravimo in pojemo zajtrk, otroci pospravijo z mize. Potem se gremo preoblečt v trenerke, tamali so seigrali, jaz sem še nekaj pospravljala cunje. Vmes sta mi mogla ta večja cunje posortirat in naložit v stroj. Cele ure in ure se sami med sabo igrajo (imet več otrok je v tem oziru super), jaz pa vmes naredim vse po hiši. Sobe smo skupaj spravili, cunje skupaj, kosilo smo skupaj skuhali, likala in kopalnico spucala sem sama. To je blo vse bolj na hitro, potem smo šli vsi skupaj po kosilu ven za celo popoldne in potem še na en rojstni dan. To je blo to za včeraj. 🙂 Ponavadi je tako, da delamo ene stvari skupaj, ene stvari sami. Tudi ven jih pustimo same, ker imamo travnik okrog hiše in jih lahko gledam iz kuhinje. Se pa zmenimo, kje so lahko. Niti na kraj pameti mi ne pade, da bi cel dan animirala otroke, pač je treba živet in tudi kej postorit.

mater ste me popluvale. Nisem slaba mama. Otrok pozna divje rastline, se na travniku naje uzitnih rastlin od pomladi naprej. Ni nikoli bolan, klju temu da je kdaj malo moker, premrazen in zvecer konkretno umazan. Je kot otrok divjine. Seveda se tudi igra, le risank ne gleda, ampak najbolj uziva v svobodi narave ki je nekaj metrov od hise in ga vsekakor ne upam pri stirih letih pustiti samega. Glede tega, da mu poskusam vrinit risanke me nikar ne obsojajte. Doma sploh nimamo tv-ja. pri 3 letih smo mu prvic prizgali racunalnik in pokazali risanke.

Seveda nisi slaba mama, si najboljsa kot znas biti in predvsem je ultra fajn, da ste veliko zunaj.

Ampak – ker vam ostane nenarejeno delo, pac imate problem. Vkljuci otroka v dejavnosti, ki jih moras opraviti. Pri nas 3letnik fila pralni stroj in susilca (pod nadzorom) in je to zanimivo. Se celo do sesanja se da otroka pripravit, zdrzi pa res malo casa. Pomivalca ima cez starejsi otrok, ampak tudi tu bi se dalo malega vkljuciti. Tudi okna lahko pomaga pomivat. Nevarnejse reci kot je likanje na paro pa pac ostanejo za pozno zvecer.

V bistvu se ne obremenjuj prevec. Cez nekaj let bos imela tezavo otroka ven spravit.

V bistvu je tako, da ko kaka mama jamra zaradi otroka, vam to govori zaradi jamranja samega, ne zato, ker bi želela nasvet. Zato le poslušajte, pokimajte, po želji lahko rečete mhm ali kaj za tolažbo.

Nikoli pa nasvetov, kako stvar izboljšati, narediti drugače – po vaše.

Ta tema je dober primer.

Zelo podobno tudi, ko gre za težave v partnerstvu ipd. – poslušati, ne svetovati. Dokler se vam da.

ste pa cudni in nekaj pa le vem – odlična prispevka!
Takšne modrosti bi se splačalo zbirati posebej in dobili bi pravo starševsko biblijo, takšno kot je treba – v prid staršem in otrokom.

Točno tako, iščejo nasvet nepripravljene narediti spremembe.