Naši sorodniki nam želijo slabo. Na vsakem koraku nas “napadajo”, sploh ne vidijo ne naših uspehov, ne truda, ne obveznosti, ničesar. Vse kar govorijo je mimo. Pa ne samo to, ampak, boste videli da boste zapadli v alkohol, končali s smrtjo itd. Sami od sebe prihajajo v našo bližino in nam take izjavljajo. Prej je bil mož na vrtu in delal celo dopoldan, ostali smo pa tudi zunaj imeli pomladanske opravke in se jih nismo mogli rešit. Dobesedno so prišli in napadajo da smo leni, smrduhi, da bomo slabo končali. Kar nekaj. Želela sem jim ponuditi kavo ali sok, ter preusmeriti monolog, pa sem dobila odgovor, da smo alkoholiki.
Saj ne razumem več ljudi, kaj si dovolijo in kaj govorijo. Ko so odhajali sem jim zaželela lep dan in da naslednjič pridejo bolje razpoloženi. Pa sem dobila nazaj, da pridejo še kaj povedat kako bomo zgledali čez par let.
Načrtujem po tihem, ali naslednji vikend odrinemo kam ali se odselim da nihče ne izve. 🙁

So pač zagrenjeni. Ampak če bi meni tsko govorili bi rekla ok vaše mnenje lahko kar greste ker smo preslaba družba za vas. Ne pa da bi jim še kaj ponudila.

Težko verjamem, da pridejo sorodniki kar tako malo mimo, da ti povedo, da si lenuh, smrduh in alkoholik.
Mislim, n vem, no, ampak v vseh svojih letih in z vsemi svojimi izkušnjami tega nisem ne doživela, ne slišala od kakega znanca, da se mu je kaj takega zgodilo, ali da se je zgodilo njegovemu znancu…
Ok, ena oseba, ampak ti omenjaš sorodnikE, torej več njih…

Zdaj pa, ali si zmišljuješ ali pa ste vsi en glih in ker veš kako je, s kom si, takšen si…

Mi smo delovni, da smo že proti večeru krepko utrujeni. Ne pijemo, pri nas alkohola ni. Imamo kavo, vodo, čaj in domače sokove ter sirupe. Ko pridemo sorodnikom na obisk, jih pridemo obiskat, ne pa podžigat in se izmišljevat. To so pričeli zadnje leto, prej nikoli. Nismo niti dolžni to prenašat.
Želeli smo jim ponudit pijačo in kaj na hitrco obrnit na žaru, dve spregovorit in se vrnit k delu.
Pa se jih ni dalo ustavit, samo besedni strup so zlivali.
Ne moremo pomagat, očitno imajo velike psihične težave, nam nepoznane. Res pa je da doma nič ne delajo, ampak preživijo ležerno dneve.
Srečno in lepo vam če tega nimate, vsaj v miru živite.

Dokler boste tiho vas bodo kar naprej napadali z zaljivkami. Postavite se jim po robu. Povzdigni glas, varuj svojo druzino. Ne pusti se. Mi smo imeli podoben primer. Enkrat pa je mozu prekipelo in se je zlajal nad njimi (v nasem primeru mozeva sestra z druzino). Zdaj pridejo samo, ko jih povabimo in prav nelagodno se pocutijo, ker vedo, da so bili nesramni do nas in kar so govorili ni bilo niti priblizno res. Zato se enkrat. Postavite se zase. Saj jim lahko tudi z privzdignjenim tonom na “lep” nacin poves. Srecno

A to kar tako načrtuješ, da se naslednji vikend odseliš, ker imaš čudne sorodnike, hehe…. ma, nekdo je tukej opaljen v glavo in ne pove vsega kaj je vzrok teh težav,…… saj, če imaš svojo streho nad glavo za katero si velik del žviljenja garal, se ne odseliš kar tako izpod te strehe, zaradi “norih” sorodnikov, buče..

Kot bi bral polarnega, a si ti on? Edino polarni ne razume, edino on potrebuje razlago, edino on piše kar sr mu sprdne. Stil aljenjegov alise je popajče navlekel polarnega dima.

Problem mora bit hud, če razmišljate o selitvi. ZAHTEVAJ naslednjič umik, če ne jim zagrozi s policijo.

Ko pridejo jih preprosto nažente. Ni druge.

Pa kaj ljudje res nimate niti malo hrbtenice?
Ljudje pridejo na vaše, vas žalijo, vi se jim pa nasmihate pa še kavo in sok ponudite?
A ste res radi boksarska vreča za vsakega idiota ki ima pet min časa?

Mislim če te nekdo žali mu z mirnim glasom poveš da pri vas se tako ne pogovarjate in da ne žalite ljudi, jih prosiš da prenehajo oz. odidejo.

Kot bi bral polarnega, a si ti on? Edino polarni ne razume, edino on potrebuje razlago, edino on piše kar sr mu sprdne. Stil aljenjegov alise je popajče navlekel polarnega dima.

Problem mora bit hud, če razmišljate o selitvi. ZAHTEVAJ naslednjič umik, če ne jim zagrozi s policijo.[/quote]

Zanimivo, zanimivo, prdec, heh…… ej, ne bom šel na tvoj stil komunikacije niti na polarnevega al modrega,…. imam kar svoj stil in ta je, da se ne bi pod nobenim pogojem izselil iz svojega doma naslednji vikend, kapiraš jebiveter, če mi bi moj sorodnik, pa naj mi bi bil najožji sorodnik, neki utrujal, jst pa vem, da imam ČISTE RAČUNE, bi sledili ultimati z moje strani, v smislu, pogelj, tukej je črta, čez katero ne prestopi, če hočeš cel ostat, če ne bi razumel bi sledila tragedija, ti je zdej kaj bolj jasno v kakšnem stilu pišem…… obstaja pa možnost, da ima avtorica več domov in se komot seli vsak vikend sem in tja, jp.

Tako podobno prf…žlahto sva midva že pred leti vse skupaj nekam poslala. Se sploh ne prikažejo več. Če jih kje vidim grem kar okrog samo da me ne zagledajo. Če imaš šanso se odselit nekam stran se kar daj. Bo za zihr mir.

veljalo in bo veljalo

Ni večje bolečine od tiste, ki ti jo zadajo lastni starši, sorojenci in na sploh sorodniki. POŠLJI JIH V TRI PIZDE, IN ŽIVI TVOJE ŽIVLJENJE.

Sem povedala, da opažam spremembe in preobrat, od kod tako zmerjanje. Kaj se jim je zgodilo, če se lahko lepo in mirno usedejo in povejo kaj se dogaja. Od kod tak napad. Niso nehali z žaljivkami, kljub opozorilom so nadaljevali. Zgroženi smo. Ali jih je kdo našuntal ali so za psihiatra zreli. Lahko nas izzazivajo, da bi poklicali policijo in potem kako grdi smo. Doma smo tako razočarani, sami tega ne počnemo drugim. Od kod jim tako obnsšanje?

Pri nas ni tako, vedno smo si vsi pomagali med seboj in vsi smo vzgojeni v velikem spoštovanju družine in sorodstva. Na srečo tudi mož in njegova žlahta.

Glede avtorice…
Daj malo bolj podrobno razloži, kako to zgleda, ker si dejansko ne predstavljam, da kar prihajajo ljudje, pa naj bodo sorodniki, sosedje ali znanci in kar pridejo mimo ali kaj, vas vidijo na vrtu, se ustavijo in začnejo monolog: ja Jože, ti si pa lenuh, smrduh ti Micka si ena pokvarjena smrduhinja, blablabla, Jože ti s alkoholik, Micka ti ga sam piješ, smrdite, blablabla… In to tako pridejo kaj, trije in vsak dan drugi trije?
Mislim, si ne predstavljam, da se več ljudi kar ustavi pri vas in vam govori take. Razumem pa, da se lahko najde kdo tak, ki je umsko neprišteven iz takega in drugačnega razloga, ampak tega itak ne jemlješ resno in veš, da je bolezensko.

Ker si me že potegnila za jezik, ti povem kaj mislim o vas. Leni, neodgovorni ste, na vrtu imate neke kakor piknike, to pomeni da se nacedite s pivom do onemoglosti, blebetate neumnosti, dekleta pa vas gledajo. Hudo mi je ker vidim da jima ni vseeno gledati oba starša pijana, včasih tudi potožita a kaj jima lahko rečeva z možem. On jima skuša preusmeriti pozornost, a otroci niso neumni. Če ne mislite na naju, ki gledava ta cirkus in trpiva mislita na svoji deklici.

A je res tak problem reči: Na takle način se z menoj ne boš pogovarjala. Če imaš problem z menoj/z nami, mi povej, kaj se dogaja. Jaz ne vem, zakaj se zadnje čase tako obnašate do nas, ampak ali se bomo o tem pogovorili in boste povedali, kje je problem, ali pa so tamle vrata. Ker dokler se mislite na tak način obnašati do nas in brez osnove govoriti tako absurdne in žaljive stvari, pri nas niste dobrodošli.

Pika. Lepo mirno poveš, in jih pospremiš ven. Nič se ne jeziš, nič se ne sekiraš, samo predočiš dejstva in se tega, kar rečeš, tudi striktno držiš. Prav je, da vprašaš, zakaj so takšni, ampak če ti sami ne želijo povedati, kaj se dogaja, nisi dolžna ugotavljati njihovih motivov. Saj vendarle gre za odrasle ljudi, ne za ihtavega 5-letnega otroka.
Če jih srečaš kje drugje, lepo pozdraviš, pogovarjaš se pa ne. Oz. mirno rečeš, da ti ni do pogovora, dokler imate še nerazčiščene stvari.

Vljudno, ampak neposredno in iskreno poveš, kako stvari stojijo, in to je to.

Če sorodniki žaljive stvari navržejo mimogrede tekom pogovora, tudi ti lahko odreagiraš malo bolj diplomatsko. V smislu, da jim takoj poveš, da ti ni všeč, kar so rekli. In vprašaš, če jim res zdi primerno govoriti takšne stvari. Ker se tebi ne in ni bila vesela, če bi nehali s tem.

ja, seveda so zreli za psihiatra, a oni ga sigurno ne bodo obiskali…jim pa lahko rata da spravijo vas na psihiatrijo…
meni poznana zgodba, ki jo opisuješ v začetni temi; prekinili smo vse stike in imamo mir
(žrtve za napajanje svojih baterij so naši “sorodniki” našli seveda drugje, nažalost)

Priporočam, da takoj prekinete vse stike z njimi; nič, nobenega pojasnevanja, prerekanja.
Umik in totalna ignoranca do njih, je edina rešitev.

Ma popaj kr prav, da je se nekaj vzadi…
Kr tko pac nihce ne pride napadat…
Avtorica povej..se napijes z mozem..delata kraval..pa so prisli starsi in nacel povgovor ki se je sprevrgel v obtozbe.in pac kaka sta ko sta pijana..
Ker edino starsi si dovolijo tkole zmerjat…ne pa kr eni bratranci tete necaki…

Hvala za tole.
Mož je prejle rekel, da se jim najbrž kaj dogaja in imajo določene probleme, za katere midva ne veva.
Pa tudi nisva psihiatra, fa bi lahko prepoznala. Morda se gre za shizofrenijo, prenehali pit tablete, pa se tako obnašajo. Ampak nisva na tem da bi to ugotavljala.
Začelo se pa je nedolgo nazaj. Midva veliko delava v hiši, okrog hiše. Do sedaj skoraj niso roke dali, ko je bilo za krompir pobirat pa ostalo. Vedno smo jim ne glede na vse dali in to kar. Bilo bi bolje če bi dali na karitas kot njimi.
Nazadnje smo jim dali klobase, da jih pri sebi sušijo, dimijo ali karkoli storijo, kot jim paše, pa so dali psom. Od takrat se je mož odločil, da toako ne gre. In odkar ne dobijo od nas nič, prihajajo ko smo mi zunaj na njivah, travnikih delamo nagajat. Pa jih vljudno prosimo, da bi radi mir, ne pa da smo slabe volje. Res smo slabe volje. Se resno sprašujeva, ali so imeli kakšno terapijo, za katero midva nisva vedela in so opustili, pa je prišlo do izraza na tak način. Normalnemu človeku poveš, razložiš, pa sprejme, vsaj se potrudi. Tukaj pa se bojim da bo možu prekipelo in bo koga nalovil z grabljami, ko pijejo kri. Je pa tu mač, da na svojem terenu nimaš privat in svoj mir,.

Še vedno mi ni jasno, zakaj jih sploh sprejmete na obisk. Res mi ni.

Zdaj pa jaz ne vem, kdo je tu nor, ampak meni se tudi avtorica ne zdi čisto gladka. Ves čas piše o nekih “onih” ki pridejo in začnejo žalit, tačas pa onadva z možem delata na njivi in travniku. Vsi ti teksti so taki, kot bi jih pisala sedemdesetletnica z osnovno šolo (nedokončano). Saj vem, da se pri vsakem takem tekstu najde kdo, ki vpije, da je provokacija, ampak jaz pa za tegale res ne morem verjet, da to kdo čisto resno piše in misli.
Pa si predstavljajte realno – vas, kmetije, ljudje delajo na poljih, vrtovih, v sadovnjakih… Se pripelje avto, ven stopijo “oni”, se povabijo na vrt in v hišo, se usedejo na klop. Gospodinja vsa nesrečna menca, ne ve kaj bi..delo čaka..Ponudi kavo, sok, vpraša če bodo kaj prigriznili. Vljudno se usede zraven, “oni” pa začnejo..ja lej kakšno mata, pa drevje ni obrezano, trava ni pokošena, pasji drek je sredi dvorišča, a paradajza tud nimaš pokritga. Kdaj boste pa nov silos delal? A goveje župe nimaš kuhane, pa nedelja je.. ja a ga samo žreta al kaj. Poglej se sej sta čist zmačkana, ste mel spet fešto včeraj.. Gospodinja ne ve kaj bi, malo menca, zardeva, pride mož, spije kozarec soka, nekaj časa posluša..ne reče nič..potem mu le prekipi in se začne nekaj zgovarjat..Posluša nove in nove žalitve, z ženo se spogledujeta, ne vesta kaj bi.
In kako se zgodba konča..preberite v Slovenskih novicah…v rubriki črna kronika.

Ah dajte no..

Tudi jaz sem to napisala, ker si ne predstavljam, da pride nekdo na obisk in nas nekaj žali brez vsake osnove. Mislim, kako sploh pride do takega pogovora? Nekdo, več njih v bistvu, se pripeljejo na obisk in imajo monolog žalitev?
Ne, mi ni jasno, ampak avtorica ni podala odgovora.

Hahaaa, meni je ta scena kar poznana. Če nimate podeželske, malo postarane žlahte, res ne veste, da se to dogaja. Starcem se malo odlomi, pa se začnejo kar obkladat z žaljivkami, pridejo pač na obisk pa kar nekaj provocirajo, ponavadi je relacija brat-brat ali sestra-sestra. Potem se skregajo na mrtvo in cele družine par let ne govorijo. Tipično slovenska podeželska scena. Začne se s kakšno opazko, ki jo nasprotna stran narobe vzame (ali pa tudi ne, če opazka niti ni bila nedolžna), potem pa čez par dni oni pridejo na obisk in začnejo vračat milo za drago. Nekako gre za to, da se tipično po slovensko nihče na zna zase brigat ampak se vtikavajo v druge stvari, v zadeve druge družine, kar komandirali bi vsevprek, vsi so blazno pametni. Začnejo ogovarjat, blebečejo neumnosti, iz tega pride čez čas žaljenje, nato užaljenost, in tako do konca.

Tudi v tem primeru je gotovo šlo tako. Avtorica naj se kar spomni, zihr jim je kdaj naprej kaj vrgla, bodisi nepospravljeno doma, pa da imajo sina brezposelnega in ga ne znajo delat nagnat, pa so ji prišli nazaj povedat, kaj si mislijo o njenem domu in njenih. Tipično – videno.

Veš kaj? Jaz pa ti res ne verjamem kar pišeš….

Take naj bi vi dobivali od sorodnikov (žalitve, obrekovanje, besedni strup, kot praviš…) in vi bi jim še vseeno ponujali pijačo, pa malce bi kaj na žaru obrnili????
in praviš, da to kar naprej počnejo? Eh, punca, takim se pove, naj se pobere domov, ne pa da mu strežeš….

Žal, ne verjamem ti, res ne….