Delodajalci, konec je še malo, haha!
Zakaj pa ne? Brezposelni vseeno preživimo. Pač ne trošimo za oslarije, pa gre.[/quote]
Verjetno s pomočjo tistih, ki delajo in vas preživljajo, ane?[/quote]
Ma, kdo bo koga preživljal? S čim pa? Zaposlenci ste vsi potrošniško obsedeni, takoj ko dobite redno zaposlitev, letite po kredite, potem pa v nakupovalne orgije. samo tista potrošniška histerija ne traja dolgo, odplačevanje kreditov se pa vleče v nedogled. Potem pa samo še gledate, od koga bi si sposodili še kak fičnik, ko je treba vračat, se pa skrivate in izklapljate telefone.
Počasi se spreminja, kriza je bila dolgo časa voda na mlin delodajalcev, ki so radi omenjali “Ja kam boste šli, ni služb…” izkoriščali položaj, in še bolj zavzeto uporabljali strah za motivacijo. S prestrašenimi je enostavno manipulirati, tudi to jim je uspevalo do pol leta nazaj. Pokvarili so odnose med zaposlenimi, predvsem po vertikali … zdaj pa bi jih popravili z nekimi “fake team buildingi in ostalim bull shitom pranja možganov”. Ne deluje, ljudje se samo še smejijo tem neumnostim in raje iščejo drugo službo. Obstajajo tudi ovce, ki nasedajo manipulacijam in ne zmorejo razmišljanja, je preveč naporno.
Hoteli so večjo fleksibilnost … zdaj bodo dobili večjo fleksibilnost. Pri nas se dogajajo odpovedi skoraj kot po tekočem traku. Pravega kadra ni. Prihajajo milenjici, poceni delovna sila, brez izkušenj, zelo hitro povejo kaj ne bodo delali, kaj jih ne zanima in dolgočasi, se postavijo zase, neumnosti in manipulacije šefov ne prenašajo, hitro dojamejo da je večina šefov nesposobnih in v glavnem kimajo za svoje stolčke … prav občudujemo jih in se smejimo, ko rečejo jaz tega ne bom delal, zelo hitro dajo odpoved in grejo dalje.
Ja, da se preživeti tudi tako. Sicer težko,ampak gre. Sama sem že pet leta brezposelna in ne morem dobiti zaposlitve ( zaradi starosti 49 let in težav z zdravjem). Živim pa sama z najstniško hčerko ( 9. razred). Na mesec dobiva cca. 580 – 620 EUR prihodkov , DSP, otroški dodatek, preživnina, občasno pa nama pomagajo kakšne humanitarne organizacije.
Oddala sem preko 200 vlog za zaposlitev , pa mi niti odgovorijo ne. Praktično vsi so ponujali zgolj in samo minimalno plačo, večina zaposlitev je bila preko preko posredniških agencij ali pa preko lastnega s.p.
In ja “bolje” mi je biti doma, kot pa garati cele dneve za praktično isto plačo.
Se bo že vzpostavilo novo ravnotežje, če je tako, kot pravite. Če delojemalci menite, da je to voda na vaš mlin, dobro za vas. Delodajalci so vedno bili in vedno bodo dobri in slabi, pošteni in manj pošteni, razumevajoči in manj razumevajoči. Dobri bodo zagotovo obstali in lahko si pri njih iščete svojo priložnost. Kdor meni, da so za njega vsi po vrsti preslabi, pa naj si odpre lastno dejavnost. Lahko si bo takoj začel izplačevati bogovsko plačo. 😛
Eni bi pa kar ukinili vse delodajalce (osovražene kapitaliste)? No, taki nimate treh pik v glavi.
