Pozdravljeni!
Vem da ta forum ni namenjem temu, vendar vem da je tu veliko dobrih ljudi, ki boste lahko pomagali tej družini, ki jo poznam osebno. Skupaj bomo zmogli!

Mlad 17-letni Primož se je v prometni nesreči hudo poškodoval.

Od lanskega septembra leži v UKC Ljubljana in negibno čaka, da mu kdo pove, kaj se bo zgodilo… Bo še kdaj lahko obrnil glavo, se usedel, samostojno jedel, hodil? Bo vse življenje hrom od vratu navzdol? Vse, kar ga trenutno drži pokonci je sposobnost govora in razmišljanja, ki sta hvala Bogu ostala neprizadeta. Oh, kakšna volja do življenja. Pridem na obisk in mi z nasmehom pove, da je naredil 28 vdihov samostojno, brez aparatur. Izvem, da je začel čutiti nekatere dele telesa. Premikati jih ne more. Dogodek je družino, starša in sestri, pretresel in prizadel. Vsak dan upati na najbolje, biti notranje boje in hkrati ostati močan, da je vsak posamezni član družine trden, ker v nasprotnem primeru se bodo vsi porušili kot domine, je vse prej kot lahko. Trenutno rehabilitacija na Soči v Ljubljani ni mogoča, ker Primož ne diha samostojno. Družina je podala vlogo za rehabilitacijo v tujini in trenutno se še ne ve, kdaj bo. Ne glede na vse, je nujno potrebna takojšna rehabilitacija na domu. Ob sami misli na samoplačniško rehabilitacijo-fizioterapije, adaptacijo hiše in vse kar bo še sproti prišlo, je ne glede na vse hud psihičen pritisk in hkrati finančna stiska. Novica, da pride aprila Primož domov, je prinesla veselje, a hkrati neizmeren strah. Kam postaviti posteljo za nego? Kako bo mama zmogla biti na voljo 24 ur na dan, vsak dan znova? Zakaj … Kako … Kdo… Koliko … Sama vprašanja. Ni odgovorov.

Skozi oči Primoža
Ležim in čakam. Čakam, da bo čas obiskov. Pripada mi le 1 ura družbe. Mami ima razpored obiska pri meni. In čakam … Slišim, da je čakalna vrsta. Koliko ljudi. Koliko podpore. Vliva mi voljo. Nisem sam. So trenutki, ko bijem notranji boj in bi kar zaspal, da ne bi razmišljal o vseh negativnih stvareh. Ironija, tudi zaspati ne morem. Nisem utrujen. Utrujene so le oči, ki begajo sem in tja. Opazujejo medicinsko osebje. Vesel sem, da lahko govorim, da imam smisel za humor. S tem tudi drugim pokažem, da se nisem predal. Ni lahko. Ležati, delati nič in že mesece čakati odgovor na vprašanje: Bo kdaj bolje? Bom celo življenje ujet? Ujet v negibnem telesu. O, glava pa kljub vsemu dela. Pa še kako. Imam ideje. Želje. Ambicije. Življenje je dobilo smisel. Našel sem pot. Želim si stopiti nanjo z vso svojo težo. In začutiti tla pod nogami. To lahko dosežem. Upanje ostaja. Sem tako daleč, da sem začutil telo. Vem, da mi bo rehabilitacija pomagala. Spet se vse ustavi pri denarju. Koliko bo stalo družino? Kako bomo zmogli? Denar bo pošel, jaz pa si želim napredka. Želim si napredka, a po drugi strani nočem biti v napoto. Tako se počutim. Brez nezgode ne bi bilo bremen. Ne smem gledati na to s takšnim negativnim pridihom. Jaz živim, družina se je povezala in skupaj so stopili tudi krajani, občani. Slišim, da mi pripravljajo dobrodelno prireditev. Neizmerno sem vesel za takšen korak. Korak, ki je namenjen samo meni. Korak, za katerega upam, da vam ga bom lahko vrnil. Z nogami trdno na tleh.
Prepletanje veselja, hvaležnosti, stiske in bolečine je tako združilo dobre ljudi, ki bodo pomagali Primožu. Na dobrodelni prireditvi bomo zbirali prostovoljne prispevke. Zbrani prispevki bodo družino razbremenili finančne stiske. Pridite tudi vi!

Dobrodelna prireditev bo v soboto, 22.4.2017 ob 19:00
v športni dvorani OŠ Polhov Gradec.

Transakcijski račun je odprt pri Škofijski karitas, Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0214 0008 9842 562 (odprt pri NLB)
Sklic:SI 00285581
namen: druzina Trobec

Več o tem lahko preberete na strani 24ur in svet24, kjer je priložen tudi posnetek.

Hvala lepa 🙂
#zaprimozagre

Ojoj! Ubogi. Sem šla na 24ur gledat. Kakšna pozitiva! Neverjetno. Fant bo z upanjem in željo premagoval nemogoče ovire.
Z vero in upanjem!
Srečno!

žalostno. Želim mu veliko sreče pri zdravljenju.

Grozno mi je gledati kako malo ljudi komentira spodbudne besede za tega fanta. On je velik borec. To naj je dokazal in nam še bo. Poznam ga. Poštena družina. Družina ki je znala pomagati drugim, ko so to potrebovali. Zdaj pomoč potrebujejo oni. Kje so dobri ljudje, kje ste?
Dobri ljudje še obstajajo! Veliko denarja so zbrali v občini Polhov Gradec, ki je majhba občina.
Skupaj bomo zmogli, brez skrbi.

Ne bom koment.z mojim nickom, vendar bom jutri oddala pomoč po svojih zmožnostih. Komentiranje pa je boleče, tisti, ki bomo želeli pomagat, bomo to naredili v tišini.

Pri nas ni upravičen do rehabilitacije, ker ne diha samostojno?! Kot da rehabilitacija ne vpliva tudi na samostojno dihanje?
Kam smo prišli…….

Seveda bom prispevala, takim borcem je potrebno pomagati.

Vedno me sram same sebe, ko slišim koliko enega upanja in optimizma premore tako mlad človek,ki ga je pokazal Primož. Sama pa stokam, kako zjutraj ne bi vstala iz postelje, ker bi še ležala pod odejo. Pa ne bi šla ven, ker sem danes že čisto preveč hodila . Jutri ne morem na ta koncert, bom pa darovala. Mislim, da cel Polhov gradec živi, da bi čim več zbrali za okrevanje Primoža.
Drži se Primož in vsi njegovi domači.

Kaj ti je čudno? Tega pravila sicer ne poznam. Če ne bi bilo to pravilo, bi bilo pa kakšno drugo. In tudi če ni nobenega pravila, v javnem zdravstvu takšen mladenič ne more dobiti dovolj terapij. Ker je v javnem zdravstvu premalo fizioterapevtom. Kdor upa, da se bo to spremenilo, je naiven. Zelo me veseli, da so šli njegovi v akcijo in mu bodo nudili samoplačniške terapije, da bo lahko dosegel svoj maksimum, karkoli že to je. Se bom odzvala in prispevala. Upam, da bo čim večji odziv. Verjamem, da bo. Vsakemu bi se to lahko zgodilo. En teden nazaj sem bila priča zelo hudi nesreči, kjer bi se lahko enako takole končalo, ampak se na srečo ni, se je “samo” s hudimi zlomi.

Danes grem na koncert in bom darovala po svojih zmožnostih.
Ob posnetku Primoža sem kar zajokala 🙁 fant ima ob tako hudi poškodbi tako velike cilje. Tako kot pravijo: KJER JE VOLJA TAM JE POT!
#zaprimozagre

Bom molila zanj.

Iz srca želim vse dobro mlademu fantu, zdravje, okrevanje. Bog daj, da bi šlo na boljše!
Težko mi je pri srcu, ko berem take stvari.
Življenje je včasih res preveč kruto. Bog pomagaj!

Primož, srečno!
Mnogo odrekanja je potrebno da prideš do cilja.
Vzor si vsem ljudem, ki se borijo z boleznijo.

Ja, dajmo molit, to mu bo zagotovo pomagalo!

Kje lahko družini nakažemo denar? Obstaja kakšna telefonska številka?

Trr

Ni mi jasno, kako ni rehabilitacijskega oddelka za tako poškodovane?
Pa ne bodo rekli, da je to edini primer v SLO.?

Veste kakšno nego potrebuje ta fant?? Si ne predstavljam, da bi to zmogel en sam človek (mati) , doma.
Sorodnik je bil 3 tedne v komi in je dobil preležanine. Pa so zanj skrbeli na CITu, 24 ur, več sester, zdravnikov…. aparature.
Hudo je (pa znanje moraš imet) ko pod ‘prisilo’ izkašljuje. Cela frka mora bit, da mu umiješ zobe, obriješ…. da ne govorim o intimni negi. Jaz si ne predstavljam!!! 🙁 Ali lahko pije, je?
Kje je še nega kože, masaža, fizioterapija…. kaj še vse?

Saj je v prispevku pokazalo, kako mu brišejo oči….solze??

Ne vem, jaz ga ne bi upala vzeti domov. Prej, da bi ostal pod zdravniškim nadzorom in bi ga vsak dan pomagala negovat – kot mati. Da bi vsak dan prišla ob 08. uri in ostala z njim do 17. ure.
Fanta daje še nespečnost in domnevam, da je v hudi stiski. Saj ni lahko ‘zaigrat’ pogum tisto uro, ko so ga obiskali novinarji.

Upam, da se Primož zamoti s kakšnimi filmi na netu, TV, da mu kdo bere….. mogoče bi s kakšnim primočkom za v usta lahko tudi sam kaj kliknil? Ali je še prezgodaj?
Da ga peljejo na teraso UKC, na sonce? Tako bi lahko pomagali domači kot laiki.

Jaz vsem želim ogromno moči in vse dobro!

Žalostno!
se ravno pripravljam na koncert, ker imam kar 2 uri vožnje do polhovega gradca.
Vso srečo fant.

Ja, pa še to. Živijo v neki idilični vasici v Polhograjskih hribih. In se naj kaj zaplete, bo zdravnik hodil najmanj eno uro!

Da ne omenjamo stisko in obup družinskih članov. Še posebej očeta, ki zida prizidek.
Kakšna muka mora bit too! In seveda mati, ki sina ne bo zapustila.

Če pomislim še na odnos doktorjev na CITu (iz svojih izkušenj) – za katere je to služba, potem vem, da trpijo. Sestre so čisto nekaj drugega.

ZZZS – nič??? Se ne piše prav? Bodo spet težili? Pa vladni kravatarski majsti, ki skrbijo za komfort moških migrantov??

Drugo vratno vretence. To je hrbtenica, ki si jo vsi predstavljamo.
Ampak v drugem vretencu je en kaveljček, ki se usede v tretje vretence. Edino v tem vretencu je tako.
Če se zlomi ta kaveljček in dotakne živčevja, se prekinejo vse funkcije.

Mogoče govorim laično – tako poškodbo je imel naš – tudi po prometni nesreči.
Samo tisočinka milimetra je manjkala, da bi ostal hrom. Nihče ga ni upal operirat alli ‘poglihat’ ta kaveljček. Vse so samo pustili in cel komplet je bil par mesecev v gipsu. Kot robot, kot ena prikazen.
Ko smo ga pripeljali tja na ploščad UKC, so vsi obiskovlci samo buljili. Vsa otročad je mirno obsedela pri starših. !!
Za nas pa ena sama sreča! Opomogel si bo. In si je.

Z nami vzporedno (v isti sobi) je bil fant, ki je padel s konja. Pa je dosti kasneje napredoval. Se je pa popolnoma pozdravil in ima danes mlado družino. 🙂

Jaz verjamem, da bo medicina napredovala tudi tako, da bodo pomagali para/tetraplegikom.

Sem refleksoterapevtka z izkušnjami in bi mu brezplačno prišla narest terapije.
Če je kakšen kontakt, tel., facebook, mail na voljo, če bi bili svojci za.

Po moje te bodo starši sprejeli z odprtimi rokami. Tudi Primož. Itak jih najdeš, če hočeš.

Kaj pa zavarovalnina? Kdo je vozil, kaj je bilo? Nekaj denarja bo dobil tudi od tam, upam da tožijo voznika.

Zlata vredno

Daj nehaj! To je jeba. Fantje doma v ovinkastih gričih in veselica…. in se naredi.
Tožit voznika!!! Ja lahko, ker je vozil. 🙁 Ker so prisedli vaški fantje…..
Ja – itak se da vsem popolnoma uničit, zagrenit življenje. Tu so naši Čeferini in Senice sploh majstri.
Vseeno pa je vse breme zdaj na Primoževih starših.

Proklete nesreče. In ubogi fantje! Jebga, kokrat se je nam dobr izšlo!