veza prek neta, po kolikšnem času srečanje v živo
Dva meseca sem z enim tipom na vezi, si piševa, sva na kameri itd. Vse super, en drugemu diretno kaževa in ispovedujeva naklonjenost, zelo sva si všeč. Mi je pa čudno, da še ni prišlo do premika z virtualne na fizično raven. V rednem kontaktu sva dva meseca, stara 30+, ne živiva pa v istem kraju (oddaljena sva 140 km). Je bil kdo v taki vezi in po kolikšnem času je prišlo do srečanja v živo? Jaz mu srečanja ne želim predlagati, ker mislim da je to bolj na njemu. Pa še to me zanima. Prijatelj mi je rekel, da mora v tem primeru, če dbo prišlo do srečanja, on priti do mene v moj kraj in ne jaz do njega, tudi če me povabi. Ker bi v tem primeru, če pridem jaz do njega, izpadla preveč ceneno. Mislite, da to drži?
Ne bom rekel, kaj je treba, ampak tako dolgo cakal na srecanje v zivo ne bi. Ce si si vsec in ce nimas kaj prikrivat, se pac zelis srecat v zivo. Ostalo je zame sanjarjenje.
Izkusnje. Zato vec ne hodim prek spleta ven. En ze bivs frend ki je psihicn bolnik si isce prek spleta picke oddaljene od njega iz cele Slovenije. Celo rata mu da je na fb v zvezi kao z njimi dokler ga ne preberejo po cca max.2mescih….zanimivo ne in pol zenska jokca kaj je narobe nardila ona da je sama ostala. Pol pa se mas fukfehtarje med njimi so redki fraj vecina sam vara svoje nosece babe potem zasvojenci z drogami in alkoholom in zenskami potem invalidi telesni potem brezposelni africani ki fehtajo kes od pick predvsem…. jz enga vredu decka nism najdla na spletu do zdaj ko sem snela roznata ocala.
Pa tukej je več variant, lahko, da tip kaj prikriva (ali je poročen ali je v slabi vezi, pa se ne more odločiti, da do konca prekine to vezo, lahko prikriva kakšno svojo pomanjkljivost, recimo, delno invalidnost in mu je nerodno, lahko je pa čisto preprosto revež, ki mu je še teh 140 km strošek za njegov žep…., pa še ena fora je, stara sta 30 let, torej zrela za resno partijo in, če nista dogovorejna samo za avanturo, se tip preprosto boji te razdalje za resno vezo, ker razmišlja toliko v naprej, pa verajm, da je nekaterim tud to ovira, se spomnim svojih samskih dni, pa se mi recimo v koper ni dalo zapeljat, če ni bilo ziher, da bo akcija) Vsekakor pa, ni debate, tip bi moral vse narediti v tem času na tem, da te čim prej nasloni na svoje telo, če ne razmišlja tako, (ga nekaj bremza in mogoče glumi, da si mu všeč) se vidva ne bosta kej dost dol dajala, kvečjemu meditirira in gledala zvezde zvečer, hehe. pa ok., nekaterim je tud to ok. in se najdejo v takih variantah.
Se pa strinjam, da more tip uletet čim bliže mestu randija z žensko, to je pa pozitivna stran stare šole in tako bi morali vsi tipi razmišljat.
Po dosedanjih izkusnjah se na spletu najdejo -loceni s kopico problemov,
– brezdelnezi, ki niti ne iscejo sluzbe in jih prezivlja mama,
-avanturisti, ki jim je resna zveza popolna spanska vas, pomembno je dobit sex,
-nesamozavestni moski, ki dobijo tremo ze v telefonskem pogovoru,
-poroceni ali v razmerju, ki ga skrivajo. Tisti, ki odkrito priznajo da so vezani, so tako ali tako razocarani,ker jih partnerka zapostavlja in iscejo prijateljico (za sex se razume).
Splet ni pravi kraj za iskanje partnerja. Trdim iz izkusenj. Leta sem iskala partnerja na spletu in spoznala veliko moskih. Mislite, da moski odneha s spletnim iskanjem tudi, ko stopi v zvezo s katero od zensk? Nikoli. Flirtanje in spoznavanje se nadaljuje. Jaz sem sedanjega partnerja spoznala pri teku, dnevno sva se srecevala in je trajalo mesece da se je enkrat ustavil pri mojem tempu. Punce, zenske splet je leglo napacnih moskih in tam srece ne boste nasle.
V katero kategorijo pa ti spadaš? Med tiste, s katerimi nič ni narobe? No, torej se da najdit tudi take. 🙂
Moje mnenje je, da bi ljudje morali uporabljati net le kot pripomoček za prvi korak. Spoznavanje na internetu naj bi bilo namenjeno temu, da lahko navežeš prvi stik z neko osebo, ki jo morda v živo nikoli ne bi srečal. Morda izmenjava nekaj sporočil… nato pa definitivno čim prej prvo srečanje v živo, pa čeprav morda le za kakšno pijačo. Čim prej je potrebno videti na lastne oči, s kom imamo opravka. Kdor nima kaj skrivati, bo hitro našel čas za prvi zmenek, prav tako za nadaljno druženje. V živo lahko hito ocenimo, ali je ali ni. Ali je privlačnost ali je ni. je potencial ali ga ni. Predvsem pa je potrebno biti odkrit sam do sebe in do tiste osebe, s katero se srečamo. Če to ni to, pač ni. Brez zamer eden do drugega.
Naprej pa klasika in stara dobra šola. Čim več druženja v živo. Od tukaj naprej lahko svoj status na fejstbukovem zidu spremeniš “v Vezi”.
Vsekakor naj sodobna tehnoligija ne postane nadomestek za medčloveške odnose in komunikacijo. Naj bo le pripomoček za spoznavanje in vzdrževanje odnosov v trenutkih, ko pač ne moreta biti skupaj. (služba, obveznosti, oddaljenost itd, itd)
Ja, mislim, da tudi njemu to predstavlja oviro. Meni se sicer zdi, da se vse da, če je volja, če je pa ni oz. je ni dovolj, so pa izgovori. Sem razmišljala in prišla do tega, da njemu čisto ustreza takole kot imava, pisanja, gledanje na kameri, sporočilca. Jaz bi pa rada kaj več, ampak nekako nočem bit jaz tista, ki bi forsirala srečanje v živo.Se pa popolnoma strinjam, da je srečanje v živo najboljši pokazatelj, kako in kaj. Ravno zato bi se rada čimprej srečala v živo, ampak ne predlaga, zato še čakam… ne vem, kako dolgo bom.