V jutrišnji javni tribuni ob 17.00 uri, se bomo na forumu Starševski čvek pogovarjali o soočanju z alkoholom v družini, odraščanju v nepredvidljivem okolju in staršu s težavo z uporabo alkohola, ki pri posamezniku ustvari težave in vprašanja, ki lahko trajajo celo življenje.

Gost in sogovornik bo gospod Matjaž Petrič, zakonski in družinski terapevt v Centru za zakonsko in družinsko terapijo Upanje[/url], ki se pri delu srečuje z mladostniki in njihovimi travmami iz otroštva ter odvisniki v procesu zdravljenja, zato vam bo pomagal odgovoriti na nekatera najbolj pereča vprašanja.

Vabljeni, da se nam že zdaj pridružite z vprašanji ali osebnimi izkušnjami!

Med.Over.Net[/url]

Pozdravljeni,

S čim vsem pa se kasneje odrasli otroci alkoholikov soočajo v odnosih?
Mislim, da zunanji opazovalci predvsem nismo dovolj seznanjeni s to problematiko, zato včasih tudi ne znamo pomagati, ne prepoznamo stiske ali pa ne razumemo kakšnega odziva.

Hvala za odgovor.

Pozdravljeni,

tema je zelo aktualna, predvsem pa zelo pereča in vpletenim je predvsem težko govoriti o tem in pokazati čustva.
Zato me zanima kako družinskega člana, alkoholika spraviti oziroma prepričati v zdravljenje?
Hvala.

Druzinskega clana ne mores prisilit v zdravljenje ampak se more sam odločit zanj!!!

Meni je vino ena super pijača
Samo pitje bi pa lahko primerjal z mojim nick-name.
To pomeni, piti alkohol moraš znati. Koliko? To je individualno. Pol litra vina na dan, za zdravega moškega se mi ne zdi sporno.

Pozdravljeni. Opažam, da je moj mož malo zabredel. Kar ni dneva, da kaj ne spije. Pa ne enga, ker eden ni nobeden ampak kar 2 ali 3.
Kako naj mu pomagam. Če mu kaj rečem, pravi, da kompliciram.

Pri zdravniku
Doktor : Gospod, a imate vi probleme z alkoholom?
pijanec: Ne gospod doktor, nimam jaz problema, problem imajo žena in otroci.

zaradi povišanega sladkorja in holesterola ne smem piti piva, čeprav ga imam zelo rada, pijem pa brezalkoholno pivo

kaj lahko pijem?

Če družinski član še ni močno zabredel v alkoholizem, se ga pa ne more izogibati in je popoldanska “pijačka” po službi obvezna, me zanima ali je samo zakonska in družinska terapija lahko nadomestek za zdravljenje?

Spoštovani gospod terapevt,

Sem zdravljen alkoholik. Družina me je v času zdravljenja podpirala, zdaj ko je to za mano pa vidim, da vse le ni v redu. Si bom kdaj povrnil zaupanje družine?

Hvala za vaš cenjen odgovor.

Zdravo,

Na prigovarjanje družine, sem se udeležil akcije 40 dni brez alkohola. Zdaj abstiniram že en mesec. Ali vseeno potrebujem zdravljenje?

Hvala in upam, da bo odgovor pozitiven, glede na to, da alkohola nisem pil že en mesec.

Pozdravljen,

v naši družini smo imeli alkoholika in razmere so bile kar težke, dokler niso dosegle vrhunca, ko je oče začenjal postajati agresiven, kar se prej ni dogajalo. Po navadi je prišel domov precej nadelan in se je samo zvalil v posteljo, brez vtikanja v druge družinske člane.
Le s težavo smo ga uspeli prepričati, da je po vseh letih pijančevanja šel na zdravljenje.
Vem in sem prepričana, da brez podpore družine in bližnjih ne bi zmogel, zato vsem polagam na srce, da je podpora zelo pomembna in predvsem občutek, da ni-si sam.
Zato bi tudi zaradi vseh, ki se soočajo s to problematiko, prosila za strokovno mnenje in nasvet, kolikšno in kakšno vlogo ima podpora družine pri zdravljenju alkoholika?

Najlepša hvala.

Pozdravljeni,

Začenjamo z današnjo javno tribuno, ki bo za vprašanja odprta do 18.00 ure.
Dobrodošla so vsa vprašanja in tudi uporabniške osebne izkušnje.

Pozdrav gostu in sogovorniku gospodu Matjažu Petriču, zakonskemu in družinskemu terapevtu iz Centra za zakonsko in družinsko terapijo Upanje[/url], ki vam bo pomagal odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja.

Vabljeni!

Ja podpora družine je zelo pomembna, je pa po bolnišničnem zdravljenju, ko se zdravljenec vrne domov, veliko pasti. Največkrat družina ni pripravljena na življenje z popolnoma drugo osebo npr. velika pričakovanja, nenehno zasledovanje ali bo naredil recidiv, nezaupanje, dovoliti mu, da sedaj ko je trezen ima tudi čas za svoj del dneva in podobno. Veliko, veliko potrpljenja in časa, dejansko se vsi učijo živeti na novo. V pogovorih nikakor NE dovolite, da se vračate kako je bilo in ne daj bog, ne mečite to zdravljencu v obraz.
Menim, da je potrebnih najmanj 5 let.

Osebno sem vse to preživel in po 14 letih še zmeraj naletim na kako težavo, sicer manjšo a vendar.

Božo

Kar zadeva odraslo dobo otrok iz alkoholičnih družin, obstaja verjetnost, ni pa nujno, da bo otrok alkoholika tudi sam postal odvisnik. Pri teh otrocih se lahko na drugačne načine nadaljuje kompulzivnost, ki je vladala v primarni družini, v smislu iskanja in vzdrževanja moči in kontrole, perfekcionizma, kritičnosti, zaničevanja, iskanje stika s krivdo, sramom in podobnim. Prizadevajo si biti normalni in v mnogih pogledih odigravajo osebo kakršna bi radi bili, ali osebo, za katero menijo, da bi bila všeč drugim. Želijo imeti nadzor nad svojim življenjem, kar jim v odnosih lahko povzroča precej preglavic, saj se ne morejo v polnosti prepustiti drugemu. Posameznik tega ne dela, ker ne zaupa ali ker bi želel prizadeti, ampak ker mu tovrstno vedenje daje tisto varnost, ki je kot otrok ni imel. Obenem se pogosto zlasti v intimnih odnosih, pojavlja strah pred zapuščenostjo, zamenjanostjo in zavrženostjo. Posledično lahko posameznik postane posesiven, ljubosumen, negotov s tem svojim vedenjem pa partnerja prisili ravno v to, česar se najbolj boji.
Ko je njihovo življenje lepo, mirno, tako kot so si vedno želeli in hrepeneli, se znajdejo v situaciji, ki jim je tuja, neresnična in skrajno ogrožajoča, saj srečni trenutki v primarni družini niso trajali dolgo. Zaradi notranjega nemira, ki se z vso silovitostjo prebudi, lahko posameznik nezavedno, nenamerno sabotira zanj pomemben odnos. Če si dovoli tvegati, si prizna, da si zasluži boljše življenje predvsem pa začne vanj verjeti, lahko tak posameznik začne novo pot, ker je zdaj odrasel in ima to moč. Odraščanje v družini z izkušnjo alkoholizma ni nujno obsodba na trpečo prihodnost. Posameznik lahko prihodnost spremeni, če se le iz nje uči in zavestno dela na spreminjanju tistega, kar meni, da mu lahko pomaga in se je pripravljen učiti od drugih, v odnosih tvegati nekaj novega. Bistveno je, da ti posamezniki nikoli ne nehajo verjeti v boljše življenje. Ranjeni v odnosih bodo svoje rane zacelili, svoje doživljanje sebe, drugih in sveta razrešili prav v odnosih.

Alkoholik bo dejal, da on ni kriv za pitje pač pa družba, družina, politika… dejal bo, da on ne pije, da ga obtožujete nečesa kar ni res in še bi lahko naštevali. Izgovorov nikoli ne zmanjka. Alkoholik pije izključno zaradi sebe. Trdil bo, da lahko neha kadarkoli, kar v bistvu pomeni nikoli. Alkoholik krivi, sramoti, manipulira … z nabijanjem krivde, prenosom sramu v drugega lahko vse besede in dejanja spretno obrne sebi v prid. Alkoholika je sram iti na zdravljenje, ker se ob tem čuti razgaljenega, osramočenega, a ves čas sam sebe sramoti s svojim vedenjem.
Po alkoholikovo nikoli ni pravi čas, da bi šel na zdravljenje, zato je bistveno, da je njegov sogovornik miren, načelen, želi pomagati ingre mimo vseh psovk, žaljivk. Alkoholika se dejansko ne da prepričati, da bi šel na zdravljenje, saj bo uporabil vse mogoče obrambne mehanizme, nabijanje krivde, vzbujanje sramu… Pomembno je vztrajati in ob tem ostati hladen. Vsak alkoholik si v svojem jedru želi iti na zdravljenje. Povejte dejstva, ne obsojajte, ne krivite, ne dokazujte. Pomembno je, da z njim ali z njo govori oseba, ki je mirna, jo alkoholik spoštuje in posluša. Včasih je to sorodnik, bo pa najverjetneje najlažje prisluhnil nekomu objektivnemu, strokovnjaku kot je terapevt ali zdravnik.

Zakonska in družinska terapija ni nadomestek zdravljenja je pa lahko začetek zdravilne poti, ko se družina ali zakonca začneta pogovarjati o potrebni spremembi. Terapevtski proces je dobra dopolnitev zdravljenja v smislu pomoči pri reintegraciji posameznika. Sicer pa za udeležbo na terapiji zahtevamo ničelno toleranco do alkohola, saj šele s tem lahko začnemo graditi odnos.

Družina ima pri uspešnosti zdravljenja ključno vlogo. Pot za rast, gradnjo zaupanja vedno ostane, bo pa veliko za zdržat, prečutiti v smislu preizkušenj. Za to bo potreben čas, bo pa treba vse neizrečeno povedati, razumeti predvsem za začutiti in slišati. Gotovo iz strani vaših blžnjih tu ne gre za namerno preizkušanje ali boste zdržali, ostali urejeni, boste na voljo, ko vas bodo potrebovali, ampak želijo tako kot vi, zares začutiti, se prepričati, da je zdaj res nekaj drugače, novo. Nove stvari ljudi, njihova telesa vedno v določeni meri strašijo, saj so izrazito nevarni, zaradi tveganja in ranljivosti, ki jo zahtevajo. Vsi želite novo izkušnjo, poln odnos, ki si ga tudi vsi zaslužite, saj je spreminjanje sebe resnično garanje, ki pa se splača! Vam želim, da bi zdržali in jim skozi čas, ki ga preživljate skupaj dokazali, da ste vredni njihovega zaupanja, da se je res nekaj spremenilo, da ste drugačni, da se lahko zanesejo na vas. Ostanite močni!

Ne moremo reči, da je abstinenca enaka zdravljenju, je pa zagotovo tisti ključen temelj za razvoj procesa zdravljenja. Če je vaše pitje težavno (izgubite nadzor, potrebujete vedno večji odmerek za enak učinek, nadaljujete s pitjem kljub škodljivim posledicam, imate odtegnitvene simptome, ko prenehate prekinete uporabo snovi …) je smiselno, da se vključite v proces zdravljenja. Poskrbite zase! Verjamem, da ste vredni tega in v skrbi zase ni nič sebičnega ali egoističnega. To je pravzaprav najbolj zdrava in odgovorna poteza, ki jo lahko storite!

Ja se popolnoma strinjam, veliko je potrebno potrpet in predelati. Pa v zakup si zdravljenec mora vzeti, da je v času popivanja veliko zamudil in da le vsega ni mogoče nadomestiti. Vem kako je težko, sama abstinenca, to gre, a urejanje družinskega življenja je najtrši oreh. Pogum, vztrajnost pa bo.
l.p

Hvala gostu, terapevtu Matjažu Petriču iz Centra za zakonsko in družinsko terapijo Upanje[/url] za vse dragocene odgovore in izkušnje ter vsem, ki ste sodelovali v tokratni javni tribuni.

Čeprav je življenje z alkoholom mračno, pa je odraščanje s travmo iz otroštva le še eden od življenjskih izzivov, s katerim se je treba soočiti in spopasti. Izkušnje, ki nas izzivajo, nas obenem poglabljajo in krepijo. Odrasli otroci alkoholikov imajo zato več izkušenj, ki jih lahko preoblikujejo v uspeh na mnogih področjih življenja.

Temo puščamo odprto, da se objavijo še vsi preostali odgovori, z vprašanji pa smo zaključili.

Vse stare in prihajajoče tribune lahko spremljate v rubriki Javna tribuna[/url].

Lep dan,
uredništvo Med.Over.Net

Hvala, da ste delili svojo izkušnjo. Gotovo vsem, ki ste se takrat soočali z vzdušjem, ki ga ustvarja alkoholizem, ni bilo lahko. Ste vztrajali in se borili, na kar ste lahko ponosni in vam čestitam tudi za to, da lahko danes spregovorite o tem. Za to je potrebnega veliko poguma in moči, obenem pa tudi ranljivosti.
Tako kot vaša izkušnja, tudi praksa in raziskave govorijo o tem, da je podpora ključni dejavnik pri uspešnosti zdravljenja

Če opažate, da stvari uhajajo izpod nadzora in si gospod tega ne želi priznati, je najpomembnejše, da vztrajate in pri tem ostajate potrpežljivi. Pomembo je, da z njim delite svoje doživljanje, krepite vajin odnos, pazite pa, da med pogovorom ne zaidete v obsojanje, kritiziranje, sramotenje. Ostanite pri tem, da želite pomagati in ga spodbujajte k pogovoru z zdravnikom ali drugim strokovnjakom, terapevtom. Prav tako so vam vedno odprta vrata našega centra za zakonsko in družinsko terapijo Upanje. Želim vama, da bi se slišala v vsem kar doživljate in našla rešitev. Srečno!

Hvala, da ste delili svojo dragoceno izkušnjo, ki bo marsikomu lahko v oporo in tolažbo. Zdravljeni alkoholiki se po vrnitvi domov soočajo z najrazličnejšimi preizkušnjami ali pastmi, kot ste dejali. O stiskah zdravljenih alkoholikov se na splošno premalo govori. Pridejo iz zdravljenja in se nekako pričakuje, da bi morali biti v redu, pa je velikokrat zelo drugače. Spet po drugi strani se bližnji zdravljenca soočajo s svojskimi stiskami, saj je zdravljeni zdaj povsem drugačen, želi biti vključen v odnose, delati, zdaj teče, zdaj bere, je prisoten pa prej ni bil ali pa ga ni, pa je prej ves čas bil. Vsi so vedeli, da je v lokalu ali na kavču, po zdravljenju pa je družinsko funkcioniranje pogosto čisto drugačno. Za otroke je lahko pravi šok, ko se oče ali mama želi pogovarjati z njimi, o njihovem doživljanju. S potrpljenjem in iskrenostjo se lahko začnejo vzpostavljati odnosi, katerih je bila družina prej oropana. Je pa tu in predvsem na terapiji mogoč tudi prostor za žalovanje in sicer za vsem kar so ti ljudje izgubili in vsem kar ne bodo nikoli imeli, dobili.
Ob tej priložnosti vam in vsem, ki se soočajo s posledicami alkoholizma želim veliko poguma, moči, čuječnosti in ranljivosti, ki omogočajo nove in zadovoljujoče odnose.

Sem terapevt in nisem strokovnjak za pijače, sem pa prepričan, da se boste po vodi najboljše počutili in vam ne bo škodila. Želim vam vse dobro!