Učenje v 8. razredu
Hči je v 8. razredu. Ves čas je bila povprečna učenka, pri nekaterih predmetih celo nadpovprečna, pri tistih, kjer se je bilo za učiti, smo se ves čas borili za povprečje. Letos ji matematika ne gre. In njej je vseeno. Z možem se usedeta (on je briljanten pri matematiki) in se kao začneta učiti. Ampak, ker si ona ne pogleda niti osnov, se ponavadi skregata, on gre stran, da se tega ne gre, da ma dovolj, da se ji j…e, ona vmes, ko ji on razlaga zeha in se dolgočasi. Izkupiček je slaba ocena, slaba volja, vpitje z moje strani, očitanje nerazumevanja z njene strani…
Ne bi rekla, če bi se res težko učila… Ne, njej se le ne ljubi in ji je popolnoma vseeno za to, kakšno oceno dobi. Sem žalostna. Ne vem, kako naj pristopimo. Ne pomaga prepričevanje, da ji bo žal, ker ne bo mogla iti na srednjo šolo, v katero si želi, ne pomagajo grožnje, prepovedi.
Obupana sem. Ima kdo kak nasvet, kako se zadeve lotiti drugače?
Juhant pravi, da šola ni skrb staršev… Ni res, pa še kako je!!! Ker če bi prepustila stvari njej, bi imela popravca in se ne bi za to nič sekirala…
Ljudje smo tako naravnani na sploh, mladi pa še toliko bolj, da če nam nekdo govori, da smo slabi, se nas to vsekakor prime, ene tako, da se krivijo, druge pa tako, da ignorirajo, ker krivde nočejo nosit…
Ko govoriš otroku, ti si tak in tak in tak slab, težko obrodi sadove.
Vedno je boljši pozitivni pristop, če premoreš pa še mero zdravega humorja, potem so pa sploh rezultati nevejetni.
Mož je lahko briljanten pri matematiki ne zna pa učiti. Ni dovolj samo da on razime mora znati tudi motivirati njo, no to pa je težje.
Kakšne pa ima ocene? Saj če ima 1 ali 2 potem mora ponavljati in bi jo že to lahko spodbudilo, da se v prvo bolj potrudi. Kaj pa kakšne druge inštrukcije ali pa da ji mož samo napiše naloge pa naj jih reši potem pa je lahko šele prosta.
Imam takega otroka in zelo preprosto je – korenček, palica. Puljenje las, kričanje ne prinese nič. Nagrada za uspeh, kazen za neuspeh. V puberteti je še toliko težje, zato ste že malo pozni. Mož pa naj jo neha učit, če ni efekta. Ko se aktivno vključimo v učenje otrok, je to zanje samo bergla, na katero se naslanjajo, da se ni treba trudit. Inštrukcije so smiselne samo, če so konstruktivne.
To, da se ne bo morala vpisat na srednjo šolo, to je za otroka, navenega, da mu starši odstranijo vse ovire, čisto preveč imaginarno. Rabi bolj plastičen, oprijemljiv cilj.
Mož je lahko briljanten pri matematiki ne zna pa učiti. Ni dovolj samo da on razime mora znati tudi motivirati njo, no to pa je težje.
Kakšne pa ima ocene? Saj če ima 1 ali 2 potem mora ponavljati in bi jo že to lahko spodbudilo, da se v prvo bolj potrudi. Kaj pa kakšne druge inštrukcije ali pa da ji mož samo napiše naloge pa naj jih reši potem pa je lahko šele prosta.[/quote]
Mož je uspešno inštruiral cel faks, tako da ni problem v njemu. Tudi jaz nisem čisto leva v mat., pa ji ne pridem do živega :-(.
Korenček, palica, to bo zgleda še edino delovalo. A sem počasi že sita groženj n obljub. Hudirja, 14 let star mulc bi pa že moral vedeti, kaj je prav!
Mož je lahko briljanten pri matematiki ne zna pa učiti. Ni dovolj samo da on razime mora znati tudi motivirati njo, no to pa je težje.
Kakšne pa ima ocene? Saj če ima 1 ali 2 potem mora ponavljati in bi jo že to lahko spodbudilo, da se v prvo bolj potrudi. Kaj pa kakšne druge inštrukcije ali pa da ji mož samo napiše naloge pa naj jih reši potem pa je lahko šele prosta.[/quote]
Mož je uspešno inštruiral cel faks, tako da ni problem v njemu. Tudi jaz nisem čisto leva v mat., pa ji ne pridem do živega :-(.
Korenček, palica, to bo zgleda še edino delovalo. A sem počasi že sita groženj n obljub. Hudirja, 14 let star mulc bi pa že moral vedeti, kaj je prav![/quote]
Oh, no, če otroka v cvetu pubertete dojemaš že kot odraslega, ki bi mu moralo biti že vse jasno, pa o vzgoji zelo malo veš. Delovne navade in odnos do šole se drugače privzgajajo prej – če bi jih, ne bi imeli problema. Verjetno je skos približno dobro furala, pa ste jo pustili. V 8. razredu pa na tak način ne gre več. Zdaj poskušate na silo, pa seveda ne gre. Če si že zdaj vsega sita, ne vem, kaj boš delala naslednja leta.
Jaz tega res ne štekam. Imam dva pubertetnika in v tem obdobju najbolj uživam. Ko vidim, kako odraščata – šele odraščata, nista šele odrasla, kako poskušata uveljavljat svojo voljo. In manevrirat med tem, koliko jima pustit prostora, svobode in med omejevanjem, ker veš, da to še rabita, to je umetnost vzgoje pubertetnika. Na dobrih osnovah ni težav, za nazaj nadoknadit je pa težko.
Mi smo te zadeve reševali že v 5. razredu, ko je sicer imela štirke, ampak nobenega interesa za šolo. To smo morali šele privzgojit. Povedat, da je najprej šola, vse ostalo pa šele potem. Če šola ne bo v redu, tudi ostalega ne bo. V skladu z otrokovimi sposobnostimi, seveda. Ni perfektna v šoli, saj tega tudi noben ne pričakuje, dvojk in cvetkov pa tudi nima.
Mož je lahko briljanten pri matematiki ne zna pa učiti. Ni dovolj samo da on razime mora znati tudi motivirati njo, no to pa je težje.
Kakšne pa ima ocene? Saj če ima 1 ali 2 potem mora ponavljati in bi jo že to lahko spodbudilo, da se v prvo bolj potrudi. Kaj pa kakšne druge inštrukcije ali pa da ji mož samo napiše naloge pa naj jih reši potem pa je lahko šele prosta.[/quote]
Mož je uspešno inštruiral cel faks, tako da ni problem v njemu. Tudi jaz nisem čisto leva v mat., pa ji ne pridem do živega :-(.
Korenček, palica, to bo zgleda še edino delovalo. A sem počasi že sita groženj n obljub. Hudirja, 14 let star mulc bi pa že moral vedeti, kaj je prav![/quote]
starši ponavadi otrokom ne morejo biti dobri inštruktorji. je preveč socialne dinamike vmes, pomanjkanje pravega rešpekta itd itd.
Najprej je tu puberteta in z njo povezano uporništvo in poizkusi uveljavljanja. Potem pa inštruktor, ki je (razumljivo) čustveno vpleten. In matematika v 8. res ni mačji kašelj, kot vidim pri našem devetošolcu, ki letos raztura na vseh področjih, lani pa je bila situacija precej drugačna. Punca ima prav, šola je njena skrb. Predlagam, da ji omogočite inštrukcije z “nevtralnim” inštruktorjem, ker s kreganjem pri učenju nikamor ne boste prišli. Seveda naj bo ati še vedno na voljo, ampak zgolj če bo punca sama prosila za pomoč.
Meni je to najbolj padlo v oči. Malo manj skupinskega dela, inštruiranja in teženja, mami. Če hči ni ravno zabita, kar verjetno ni, ni treba nič sedet z njo. Če ji dol visi, bi ji jaz ukinila vse “bonuse” – dodatne dejavnosti, druženje s prijateljicami, žepnino … karkoli ji že veliko pomeni. Dokler ocene ne bodo ok. Ker je to, kar ona počne, čista lenoba, vidva jo pa še podpirata s tem, da se toliko ukvarjata z njo.
Seveda trenutno nima neke dolgoročne motivacije za šolo – koga pa še v 8. razredu zanima, ali bo imel službo in poklic in možnosti za uspeh … zato jo je pa treba motivirati s tem, kar ji je pomembno zdaj,
Aja, pa še to – z njo bi se usedla in pomenila ali pa celo uvedla tedenske družinske sestanke. Ji lepo pojasnila, kaj so njene dolžnosti in obveznosti, in da če te ne bodo izpolnjene, tudi ugodnosti ne bo. Da sta ji pripravljena pomagat in da jo imata rada in jo podpirata, ne bosta pa delala namesto nje. Ona mora matematiko naštudirati sama, potem pa naj k očetu pride s primeri, ki jih ne razume, ne da se gre on inštruktorja.
Če ga bo še vedno srala in bodo vedno večji problemi, pa naj se izseli in poišče službo. Vem, da se sliši kruto, ampak dejansko ti otroci potrebujejo ščepec realnosti kdaj pa kdaj.
Če sta ji dala neko dobro podlago, se bo že streznila, če bo pa videla, da vidva norita, ona pa lahko še vedno bluzi, bo to pač počela.
Pošteno. Lepo napisano. Mi je kar blizu. Ampak 14 letnega otroka izseliti??? Mal pa le na pamet tole pišeš, ne??[/quote]
Ne, smo imeli podobne težave. Seveda je ne bi izselila, ampak ona naj tega ne ve 🙂 Otrok pri 14-ih težko razume, kaj so njegove osnovne obveznosti, in mu jih je treba včasih malo bolj nazorno narisati – če ne narediš šole, greš v tovarno delat za tekoči trak.
Pošteno. Lepo napisano. Mi je kar blizu. Ampak 14 letnega otroka izseliti??? Mal pa le na pamet tole pišeš, ne??[/quote]
Ne, smo imeli podobne težave. Seveda je ne bi izselila, ampak ona naj tega ne ve 🙂 Otrok pri 14-ih težko razume, kaj so njegove osnovne obveznosti, in mu jih je treba včasih malo bolj nazorno narisati – če ne narediš šole, greš v tovarno delat za tekoči trak.[/quote]
:-))
Sem ji že tudi s proizvodnjo na 3 izmene zagrozila, pa se ji sladko j..e, pravi, bom pa šla!
Ne, smo imeli podobne težave. Seveda je ne bi izselila, ampak ona naj tega ne ve 🙂 Otrok pri 14-ih težko razume, kaj so njegove osnovne obveznosti, in mu jih je treba včasih malo bolj nazorno narisati – če ne narediš šole, greš v tovarno delat za tekoči trak.[/quote]
:-))
Sem ji že tudi s proizvodnjo na 3 izmene zagrozila, pa se ji sladko j..e, pravi, bom pa šla![/quote]
potem naj pa gre! In prispeva v družinski proračun 🙂
Mož je lahko briljanten pri matematiki ne zna pa učiti. Ni dovolj samo da on razime mora znati tudi motivirati njo, no to pa je težje.
Kakšne pa ima ocene? Saj če ima 1 ali 2 potem mora ponavljati in bi jo že to lahko spodbudilo, da se v prvo bolj potrudi. Kaj pa kakšne druge inštrukcije ali pa da ji mož samo napiše naloge pa naj jih reši potem pa je lahko šele prosta.[/quote]
Starsi imajo v povprecju vedno tezave z ucenjem svojih otrok. Ne samo matematike, poznam kar nekaj instruktorjev plavanja ali smucanja, ki svoji niso ucili teh vescin, pri drugih so pa bili zelo uspesni.
Mož je lahko briljanten pri matematiki ne zna pa učiti. Ni dovolj samo da on razime mora znati tudi motivirati njo, no to pa je težje.
Kakšne pa ima ocene? Saj če ima 1 ali 2 potem mora ponavljati in bi jo že to lahko spodbudilo, da se v prvo bolj potrudi. Kaj pa kakšne druge inštrukcije ali pa da ji mož samo napiše naloge pa naj jih reši potem pa je lahko šele prosta.[/quote]
pa kaj vam je s temi inštrukcijami ? Zakaj plačevati, če ima doma inštruktorja. Moja hči ima matematiko 3 ali 4, mož ji razlaga, ker res razume matematiko in delata sproti. Vprašanje ni glede inštrukcije, ampak avtoria sprašujer kako otroka motivirati. Ker hčeri dol visi. Kaj bo inštruktor pomagal, razen tega, da vam bo fajn računal.
Avtorica, to je puberteta, tudi naši je vse dol padlo, ampak sedaj je spet bolj ambiciozna. Jaz jo še vprašati ne smem, kako je, ker se kar zadere nazaj. Upam, da tvojo hči mine. Malo se obrni na razredničarko, če ti lahko kaj svetuje.
Mož je uspešno inštruiral cel faks, tako da ni problem v njemu. Tudi jaz nisem čisto leva v mat., pa ji ne pridem do živega :-(.
Korenček, palica, to bo zgleda še edino delovalo. A sem počasi že sita groženj n obljub. Hudirja, 14 let star mulc bi pa že moral vedeti, kaj je prav![/quote]
starši ponavadi otrokom ne morejo biti dobri inštruktorji. je preveč socialne dinamike vmes, pomanjkanje pravega rešpekta itd itd.[/quote]
Pri nas ni tako, pri nas tudi hčeri mož pomaga pri matematiki. Mož tako dobro razlaga, da hči pravi, da v šoli nič ne razume učiteljico, doma pa takoj snov pošteka.
Drži, da je škoda plačevat inštrukcije, če jih lahko imate doma. Samo, če so takšne inštrukcije vir prepirov, so bolj malo učinkovite … Distacirajte se malo od vašega trenutnega sistema, določite ukrepe in se dosledno tega držite. Če se ji ne da učiti pa naj dobi dodatne zadolžitve. Verjetno bi se našel kakšen vrt za prekopat ali oplet, če ne doma pa pri teti ali babici. Seveda vse ugodnosti odpadejo, dokler zadev ne vzame resno v roke. Pa brez velikih prepirov in grdih besed (da se ji j***????). Nikakor ne dopustit takšnega obnašanja do vaju kot staršev.
Ne, smo imeli podobne težave. Seveda je ne bi izselila, ampak ona naj tega ne ve 🙂 Otrok pri 14-ih težko razume, kaj so njegove osnovne obveznosti, in mu jih je treba včasih malo bolj nazorno narisati – če ne narediš šole, greš v tovarno delat za tekoči trak.[/quote]
:-))
Sem ji že tudi s proizvodnjo na 3 izmene zagrozila, pa se ji sladko j..e, pravi, bom pa šla![/quote]
Čakaj, a ti dejansko hočeš nekaj dobrega otroku privzgojiti, ali se ti gre predvsem za zunanji blišč? Po tvojih sestavkih bi prej rekla, da ti je pomemben zunanji blišč, in tega mora draga hči ohraniti za vsako ceno – po tvojem mišljenju.
Jasno je, da otroka z grožnjami ne boš prestrašila. Nekdo drug ti je že omenil, da je hči preveč zaščitena, da bi takšne grožnje sploh delovale pri njej.
Kaj je narobe, če eno leto ponavlja razred? Če ti zunjanji blišč vaše družine ni pomemben in če res želiš narediti nekaj dobrega za hčer – potem jo pusti čisto pri miru. Ne ti ne oče se ne vtikujta več v njeno šolsko delo. In je ne inštruirajta. Bo pač ponavljala en razred. Ugotovila bo, da to ni prijetno, da gredo sošolci (in prijatelji) naprej, ona pa bo padla v drugo skupino – po svoji krivdi. To je najbolje kar lahko naučiš napol odraščajočega otroka – da prihaja čas, ko bo moral dejansko prevzeti posledice za svoja dejanja.
Samo imam občutek, da je tebi pa zunanji videz vseeno bolj pomemben, kot to da si ti človeška in da dopuščaš človeško življenje svojim otrokom. In ne da se greste neko pravljico …