Rajši v najemu kot na svojem
Ne provociram, le zanimajo me vaša mnenja in izkušnje, predvsem tistih v srednjih letih. Nekateri ste rajši v najemu kot v lastni nepremičnini. Kako pa gledate na to, da stanovanja ne morete opremiti ali urediti po lastnem okusu? Kako je takrat, če vam najemodajalec odpove, vam pa je tam lepo in ste se udomačili, otroci našli prijatelje? Kaj pa če v odpovednem roku ne najdete ustreznega stanovanja? Mene bi zelo motilo, da se nekje “ugnezdim”, potem pa bi morala ven. Zanima me, kako to sprejemate?
Dokler je najemnins manjša kot 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti nepremičnine se kupovati ne izplača. Pri najemu nimate vzdrževanja vse mora lastnik uredit in zagotovit, nimate kredita, zato ne plačujete visokih kreditnih obresti, nadomestila za stavbno zemljišče. In ko vse to seštejemo pridemo do vrtoglavega zneska, ki kar kliče po negativnem odgovoru na vprašanje, ali bi kupili nepremično.
kaj pa je lastna nepremičnina? podedovana? kupljena po loto sedmici? podarjena od bogate tete/strica?
če je to kredit se pa lahko reče da dokler ta ni odplačan to ni lastna nepremičnina ampak tudi neke vrste “najem”, ker se tudi ugnezdiš pa če nimaš za odplačevanje kredita moraš ven.
Jaz sicer velikokrat obupujem nad najemništvom, po drugi strani pa sem vesela nevezanosti na material in kraj. Tisto kar mi odtehta bolečino najemništva je (mogoče lažen) občutek, da imam odprta vrata, da lahko brez obveznosti greva kamorkoli. Vgnezdimo se ne, udomačimo se začasno…men je to plus. Itak da najdeš drugo stanovanje, če je treba, Škoda samo, da je službo težje zamenjati, to bi šele bila svoboda 🙂
Najem mi ponuja predvsem fleksibilnost. Lastna nepremicnina je vendar tudi precej trdna zavezanost nekemu okolju. V danasnjem turbulentnem svetu mi lastna nepremicnina bolj kot prednost predstavlja oviro.
(1) V najem jemljem izkljucno neopremljene objekte (izjema sta kopalnica in kuhinja). Opremljeni objekti ne pridejo v postev (razen za kratkorocno sluzbeno zatocisce za delo na terenu – airbnb ).
(2) Odpoved pogodbe je opredeljena v pogodbi. Vsaj tukaj (Nemcija) ni v navadi, da bi se pogodbe kar odpovedovale. V koncni fazi gre za poslovni odnos in taksno ravnanje tudi za najemodajalca ne bi bilo ravno financno ugodno.
(3) Stvar ponudbe in povprasevanja. Ce bi bilo res kriticno, se da za dolocen cas najeti tudi premostitveno, manj primerno prebivalisce.
(4) Do sedaj nisem niti resno razmisljal v smeri nakupa lastne nepremicnine. Najemniski trg je urejen in pravila so jasna. Do sedaj nisem se dozivel nobene izkusnje, ki bi me npr. pripravila do ponovnega premisleka.
bila v najemu, potem pa kupila, mi je žal, da nisem že prej, zmetala za najem kup keša, razlika med ceno najema in obrokom kredita je 100 €, kar je zanemarljivo in vredno, neprimerno boljši občutek je ker lahko v stanovanju počnem karkoli mi srce poželi in bo to nekoč moje, nekoč od mojih potomcev. Je ugnezditev precej lažja in povsem sem mirna.
Ugotavljam, da, ko sem po 30 plus letih dela, ostala brez le-tega, bi neprofitna najemnina pomenila brezdomstvo, saj je ne bi mogla plačati. Stroški še nekako gredo, čeprav je kar kriza.
Če bi imela pa neprofitno najemnino bi bilo pa veliko lažje kot sedaj. Ker se dobijo raznorazne subvencije….
Drugače pa je lastna streha nad glavo dober občutek. Je pa res, da ne moreš iskati dela kjerkoli, ker ne moreš iz danes na jutri spokati kovčkov in živeti drugje. Mah, plusi in minusi kakorkoli obrneš.
V sloveniji raje nakup, ker je trg z najemniškimi stanovanji katastrofalen. Lepo stanovanje je skoraj nemogoče da dobiš, sploh če imaš živali. Večinoma so neke socialistične luknje, ki ti jih ne dovolijo niti prepleskati in po svoje opremiti.
V tujini večinoma dobiš prazno stanovanje samo s kuhinjo in si ga urediš po svoje. Tudi odpovedujejo ne kar na enkrat najemnikom in razumejo da ko dajo v najem pač se ne morejo sprehajat po stanovanju kadar jim paše. Tako da v tujini bi verjetno raje najem. Tudi zato ker so v večjih mestih stanovanja krepko dražja za nakup na dobrih lokacijah. Če bi pa imela družino in nameravala se ustaliti v nekem kraju bi pa raje nakup v vsakem primeru.
Marsikdo nima takih dohodkov, da lahko plačuje najemnino in varčuje še en tak znsek, torej če želiš imeti kapital in varnost, je nakup nepremičnine na kredit večinoma edina pot, pa še obrok kredita je približno tak, kot je znesek najemnine.
Nekdo zgoraj omenja fleksibilnost, meni se ne zdi, da bi bil lastnik nepremičnine kaj posebno manj fleksibilen od najemnika. Nekateri najemniki imajo tud 3 mesečni odpovedni rok, v treh mesecih pa tudi prodaš stanovanje. Če se ti zelo mudi, lahko nepremičnino oddaš in se preseliš kamorkoli in si tam najameš novo bivališče z najemnino, ki jo dobivaš od lastne nepremičnine.
Meni osebno se zdi pa še najpomembnejša starost. Ko si mlad, delaš, zaslužiš in si lahko privoščiš kredit ali najemnino, ko si star, dohodki rapidno padejo in če si nisi priskrbel lastno streho nad glavo, kje boš živel, če nimaš dohodkov za najemnino?
kaj pa ko pristaneš v zosu, nimaš za obrok kredita, nimaš službe ipd.? banke so neizprosne, z najemodajalci je boljše, se da vsaj zmenit…
Se zavedate, ko dvignete kredit dajete LEGITIMNOST tiskanju keša iz zraka?
Oni se lahko jutri odločijo da je € bolj vreden … ampak to se bo tako pokazalo, da podjetja ne bodo dobila kreditov ali pa tezje vračala. S tem boste vi izgubili sluzbe in čeprav ste odplačali pol kredita ali več, vam bodo hišo prodali.
Če bi vsakdo živel po pravično bi svet bil boljši.
Rajši v najemu kot lastni hiši, ki je tako lastna kot da sem se spolno prodajal in jo kupil.
Fuj!
kaj pa ko pristaneš v zosu, nimaš za obrok kredita, nimaš službe ipd.? banke so neizprosne, z najemodajalci je boljše, se da vsaj zmenit…[/quote]
Mogoče prodaš?
Stanovanje smo kupili za 140.000€, od tega smo vzeli 100.000 kredita. Dolga imamo še 70.000, stanovanja, kot je naše, se prodajajo po 160-170.000. Torej, če nastavimo ceno na 140-150.000, bi ga morali prodati takoj, vrnili bi kredit, kar ostane, bi pa zadostovalo za nekaj let življenja v najemu ali pa za garsonjero.
Če si v najemu, nimaš kaj prodat, nimaš se s čim rešit, najemodajalec te pa tudi ne bo gledal v nedogled.
kaj pa ko pristaneš v zosu, nimaš za obrok kredita, nimaš službe ipd.? banke so neizprosne, z najemodajalci je boljše, se da vsaj zmenit…[/quote]
Mogoče prodaš?
Stanovanje smo kupili za 140.000€, od tega smo vzeli 100.000 kredita. Dolga imamo še 70.000, stanovanja, kot je naše, se prodajajo po 160-170.000. Torej, če nastavimo ceno na 140-150.000, bi ga morali prodati takoj, vrnili bi kredit, kar ostane, bi pa zadostovalo za nekaj let življenja v najemu ali pa za garsonjero.
Če si v najemu, nimaš kaj prodat, nimaš se s čim rešit, najemodajalec te pa tudi ne bo gledal v nedogled.[/quote]
in stanovanja se kupujejo kot sveže žemljice v supermarketu?
kaj pa ko pristaneš v zosu, nimaš za obrok kredita, nimaš službe ipd.? banke so neizprosne, z najemodajalci je boljše, se da vsaj zmenit…[/quote]
Mogoče prodaš?
Stanovanje smo kupili za 140.000€, od tega smo vzeli 100.000 kredita. Dolga imamo še 70.000, stanovanja, kot je naše, se prodajajo po 160-170.000. Torej, če nastavimo ceno na 140-150.000, bi ga morali prodati takoj, vrnili bi kredit, kar ostane, bi pa zadostovalo za nekaj let življenja v najemu ali pa za garsonjero.
Če si v najemu, nimaš kaj prodat, nimaš se s čim rešit, najemodajalec te pa tudi ne bo gledal v nedogled.
Mogoče prodaš?
Stanovanje smo kupili za 140.000€, od tega smo vzeli 100.000 kredita. Dolga imamo še 70.000, stanovanja, kot je naše, se prodajajo po 160-170.000. Torej, če nastavimo ceno na 140-150.000, bi ga morali prodati takoj, vrnili bi kredit, kar ostane, bi pa zadostovalo za nekaj let življenja v najemu ali pa za garsonjero.
Če si v najemu, nimaš kaj prodat, nimaš se s čim rešit, najemodajalec te pa tudi ne bo gledal v nedogled.[/quote]
in stanovanja se kupujejo kot sveže žemljice v supermarketu?[/quote]
Če pride do kolapsa sistema, da se nepremičnine ne bodo več prodajale, niti pod ceno ne, potem tudi najema ne bo in nas bo večina bivakirala v parku ali pod kakim mostom.
in stanovanja se kupujejo kot sveže žemljice v supermarketu?[/quote]
Če pride do kolapsa sistema, da se nepremičnine ne bodo več prodajale, niti pod ceno ne, potem tudi najema ne bo in nas bo večina bivakirala v parku ali pod kakim mostom.[/quote]
ne govorim o kolapsu sistema ampak o tvoji samozavesti kako boš prodajal ko ti bo zaškripalo, če gre večina rajši v najem kot v kredit… in ta čas ko boš ti prodajal in nič prodal boš dobil modro kuverto od banke.
Se navezujem na zadnji odstavek tega mnenja. Imam v lasti dve nepremičnini, eno kupila, drugo podedovala. Eno oddajam v drugi živim. Po spletu okoliščin sem ostala sama. V penziji.
In razmišljam približno takole: Moja penzija bo glih-za-glih za običajno oskrbo, če bom enkrat morala v dom ostarelih. Imam otroke, ampak niti slučajno jih ne bi želela obremenjevati s kakšnimi finančnimi prispevki za oskrbo.
Kaj pa, če bom nepokretna, dementna in bom potrebovala 24 urno oskrbo? Oskrba je okoli jurja-tristo eurov. Kdo in s čim bo pokrita razlika med mojo penzijo in dejanskimi stroški? V ta namen bodo prišle prav moje nepremičnine.
Morda nimam prav, ampak od “viška glava ne boli”. Na starost je to zlata rezerva in dobrodošel kapital.
Če pride do kolapsa sistema, da se nepremičnine ne bodo več prodajale, niti pod ceno ne, potem tudi najema ne bo in nas bo večina bivakirala v parku ali pod kakim mostom.[/quote]
ne govorim o kolapsu sistema ampak o tvoji samozavesti kako boš prodajal ko ti bo zaškripalo, če gre večina rajši v najem kot v kredit… in ta čas ko boš ti prodajal in nič prodal boš dobil modro kuverto od banke.[/quote]
Nepremičnino pod ceno lahko prodaš. Glede na dolg, ki ga imamo, bi morali prodati za pol manj, da ga pokrijemo in mislim, da bi 140.000 lahko izrtžili brez problema v trenutnih razmerah.
Pri nas je nepremičninski trg zelo neurejen in zaenkrat še vedno velja nakup za boljšo opcijo, torej se nepremičnine še vedno prodajajo. Kaj pa bo, bomo videli.
Tudi če pride do sistema, da bi vsi radi v najem in se nepremičnine čez noč nehajo prodajat, lahko še vedno oddaš in z najemnino kriješ kredit.
Drugače pa lahko tudi na banki zaprosiš za moratorij kredita, ki ti ga pod določenimi pogoji odobrijo za eno leto.
ne govorim o kolapsu sistema ampak o tvoji samozavesti kako boš prodajal ko ti bo zaškripalo, če gre večina rajši v najem kot v kredit… in ta čas ko boš ti prodajal in nič prodal boš dobil modro kuverto od banke.[/quote]
Nepremičnino pod ceno lahko prodaš. Glede na dolg, ki ga imamo, bi morali prodati za pol manj, da ga pokrijemo in mislim, da bi 140.000 lahko izrtžili brez problema v trenutnih razmerah.
Pri nas je nepremičninski trg zelo neurejen in zaenkrat še vedno velja nakup za boljšo opcijo, torej se nepremičnine še vedno prodajajo. Kaj pa bo, bomo videli.
Tudi če pride do sistema, da bi vsi radi v najem in se nepremičnine čez noč nehajo prodajat, lahko še vedno oddaš in z najemnino kriješ kredit.
Drugače pa lahko tudi na banki zaprosiš za moratorij kredita, ki ti ga pod določenimi pogoji odobrijo za eno leto.[/quote]
to so vaše sanje… realno boš pa lahko prodajalo več kot leto, po tem pa spet država na pomoč kreditojemalcem…
Se navezujem na zadnji odstavek tega mnenja. Imam v lasti dve nepremičnini, eno kupila, drugo podedovala. Eno oddajam v drugi živim. Po spletu okoliščin sem ostala sama. V penziji.
In razmišljam približno takole: Moja penzija bo glih-za-glih za običajno oskrbo, če bom enkrat morala v dom ostarelih. Imam otroke, ampak niti slučajno jih ne bi želela obremenjevati s kakšnimi finančnimi prispevki za oskrbo.
Kaj pa, če bom nepokretna, dementna in bom potrebovala 24 urno oskrbo? Oskrba je okoli jurja-tristo eurov. Kdo in s čim bo pokrita razlika med mojo penzijo in dejanskimi stroški? V ta namen bodo prišle prav moje nepremičnine.
Morda nimam prav, ampak od “viška glava ne boli”. Na starost je to zlata rezerva in dobrodošel kapital.[/quote]
Popolnoma se strinjam. Midva imava zdaj recimo že 70.000 kapitala, kar ni malo denarja. Ni scer neka huda bogatia, je pa za življenje rešit. Jaz bom podedovala stanovanje, ker sem edinka, mož naj bi tudi nekaj malega podedoval, torej neka varnost bo za stara leta.
Nepremičnino pod ceno lahko prodaš. Glede na dolg, ki ga imamo, bi morali prodati za pol manj, da ga pokrijemo in mislim, da bi 140.000 lahko izrtžili brez problema v trenutnih razmerah.
Pri nas je nepremičninski trg zelo neurejen in zaenkrat še vedno velja nakup za boljšo opcijo, torej se nepremičnine še vedno prodajajo. Kaj pa bo, bomo videli.
Tudi če pride do sistema, da bi vsi radi v najem in se nepremičnine čez noč nehajo prodajat, lahko še vedno oddaš in z najemnino kriješ kredit.
Drugače pa lahko tudi na banki zaprosiš za moratorij kredita, ki ti ga pod določenimi pogoji odobrijo za eno leto.[/quote]
to so vaše sanje… realno boš pa lahko prodajalo več kot leto, po tem pa spet država na pomoč kreditojemalcem…[/quote]
Realno zelo bluziš, ker realno, če prodajaš 10-15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pod ceno, prodaš v parih dneh.
Midva plačujeva za dvosobno stanovanje v Ljubljani 450 evrov kredita. Za odplačevat imava še 7 let.
Takrat bo najino.
Lahko pa bi 15 let plačevala najemnino 500 evrov ali več in ne bi bilo najino.
Če se kaj zalomi (izguba službe, bolezen), bova razmislila, ali stanovanje prodati in it v manjše, morda izven Ljubljane.
Če bi bila v najemu, bi najemnino glih tako morala plačat, a ni tako?
to so vaše sanje… realno boš pa lahko prodajalo več kot leto, po tem pa spet država na pomoč kreditojemalcem…[/quote]
Realno zelo bluziš, ker realno, če prodajaš 10-15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pod ceno, prodaš v parih dneh.[/quote]
misliš 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dol za prodajo v parih dneh? kot sem že omenil stanovanja niso kot žemljica ali kajzerica v trgovini.