Nujno rabim pomoč – Dedek proti moji volji pobere otroka in ga odpelje
Obračam se na forum po pomoč. Lepo prosim, da svetujete in se ne norčujete, ker zadeva je zelo resna in ne vem več na koga naj se obrnem. Izjemno bi bila hvaležna nasvetov socialnih delavcev in pravnikov, ki poznajo to področje.
Zgodba je dolga in težka. V družini kjer se s partnerjem že dlje časa ne razumemo in je prihaja do napetosti. Zadnje 3 tedne pa se ne da opisat iz mojih oči, kako je stanje doma. V najinem zakonu sta se rodila 2 otroka in očitno nevede sem posvojila še tasta in taščo, saj kljub temu, da ne živijo z nami jih vsak dan gledam dopoldne, popoldne in zvečer nas še kličejo. Stvar je šla preko meje, ker tast je začel komandirat otroke in izpodbivat mojo avtoriteto v pričo otrok. Kar koli otrokom rečem, se pritakne in začne on po svoje, seveda na otrokov mlin. Z mojim sva se začela kregat na mrtvo, ker stanje ni več vzdržno in namesto, da bi pri vzgoji imeli enak pogled in se nekako skupaj odločala je tle nastala huda odtujitev med nama, ker pač je stopil v bran svojemu očetu in dopusti, da oče dela kar želi. Zadeva je šla tako daleč, da sem se oglasila na Center za socialano delo in jih prosila za pomoč. Na centru nas spremljajo že nekaj časa. Stvar je izbila dno, ko je tast prišel k nam in odpeljal otroke, medtem, ko sem skočila v trgovino po mleko je izkoristil priliko, ko sta bila otroka sama. Stvari so šle tako daleč, da to postaja čedalje bolj pogosto in samo čaka, na kake take prilike. Prijavila sem na CSD in gospa, ki je na tem primeru mi je rekla, da pač ne more nič, ker, če mož dovoli, da njegov oče odpelje otroke je to pač tako in oni tle ne morejo ukrepat. Šokirana in odprtih ust sem stala in jo gledala, ter ji rekla, da to namerno počnejo, saj me spravljajo v obup in ob živce, da niti ne vem kam so otroci zginili, ker na telefon se nočejo javit. Solze so me oblivale in ona meni reče gospa, žal vam ne morem pomagat. Gledala sem jo debelo in se sprašujem, kako je možno, da nek stari oče ima toliko pravic kot mama otroka in lahko počne kar mu paše in nihče ga ne more ustavit. Ne želijo ga, ker moj je rekel, da on njemu dovoli, kljub temu, da sem jasno izrazila na CSD, da jaz tega ne pustim in se ne strinjam. Podala sem vlogo za ločitev, ker stvari so šle predaleč, ampak vas vseeno lepo prosim za pomoč.
Ne vem več kam in na koga naj se obrnem kako te ljudi blokirat, da tega ne počnejo. Ali res CSD postopa kot bi moral? Ali dedek lahko to počne in mu nihče nič ne more? Prosim za nasvet.
… slabo nabasala. Prav smiliš se mi, ko se poskušam vživet v tvojo vlogo. To je bolana družina, da so sposobni uničit zakon in ne živet svojih lastnih življenj. Njihov sin pač tako vzgojen, da si upa oporekat tebi in ne njim… Še bolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da sta v to vključena otroka in morata gledat, kako te družno uničujejo. Se bojim, da boš tudi z ločitvijo težko presekala tak slab vpliv na otroka.
… jaz imam sicer malo drugačne probleme, ampak vem kako je, če te nekdo ne upošteva kot starša lastnih otrok in (verjetno) zanalašč dela kontra. Sama sreča, da mi ne živimo skupaj, drugače bi se mi moralo že zmešat.
Na Centru je tudi kao društvo za nenasilno komunikacijo in žal tle nisem nič dosegla.
Trudim se, da sta otroka ves čas z mano, ampak po taki logiki otroka ne smem izpustit niti izpred oči.
Predvajala sem jim tudi posnetke, na katerem je jasno slišat, da me tast verbalno napada in me žali v pričo otrok. Tako sem nemočna, da ne morem povedat.
Ne da se opisat in kot si sama rekla, gredo točno to igro se, da se mi utrga. Tast uletava skozi v hišo, tudi kadar sem sama pod tušem, stika po kuhinji in dovoli si tudi da gre v spalnico. Ko je v soboto mi ponovno odpeljal otroke, sem mislila, da se mi odpelje do konca. Danes pod nujno so me peljali do zdravnika psihiatra, ki me je sprejel in ugotovil hude kršitve, če ne zaradi drugega, ker se izvaja psihično nasilje, a na CSD to ne obravnavajo tako.
Mislim, da je tukaj še večji problem kot tvoj tast tvoj mož oz. partner, ki je na strani staršev in ne zna postaviti meje.
Žal ti ne vem, kaj svetovati. Najboljše bi bilo se nekam preseliti, kjer bi bili v miru in ne bi imeli tasta in tašče za vratom. Ampak to je pa problem, ker so verjetno zraven finance. Na tak način te bodo psihično uničili.
Imaš še starše, brate, sestre, te bi bil pripravljen kdo sprejeti pod streho skupaj z otroki? Morda je edino v tem rešitev, ali si poiskati zasilno rešitev kakšni majhni, vseljivi hiški.
Vse dobro ti želim.
Vrata mi je odprla moja družina, od staršev, do strica in tete, ter prijatelji. Težava je v tem, ker otroci nočejo stran od tega doma in oni bi bili radi tukaj. Na centru je pol padla izjava, da pač naj grem sama in otroke pustim možu.
Odkrito sumim na pristranskost CSDja, saj mnogim ljudem niso razumljive njihove reakcije.
Ko ti bo ta smotan tast spet vzel otroka, pokliči policijo. Nič se ne boj. Tast ti je pod prisilo vzel otroka, ki mu ni bilo dovoljeno. Ker če se en od staršev ne strinja pri tem, otrok ne more iti drugam. Ko bo ti spet to naredil, nič ne grozi tastu o policiji, kar pokliči jo. Potem pa zahtevaj še prepoved približevanja, ker se psihično spravlja nate in nad otroke.
Druga možnost je, da otrok vsaj v tem primeru ne poslušaš – otroci se hitro sprijaznijo, še posebej če so pod 10 let stari – da jih odpelješ tja, kjer so vam vrata na veliko odprta. se bodo že privadili. Pač ne bodo imeli rožnatega otroštva, bodo pa imeli mir.
Že po zakonu otroci avtomatsko pripadajo tebi. Mimo grede … če te bo tast še enkrat zmerjal z vsem, samo s človekom ne, ga pošlji v enakem tonu nazaj … če te bo udaril, pa z veseljem pokliči policijo in bodo zadevo rešili na drugačen način – oni bodo dali zahtevo sodniku za prepoved približevanja, zraven tega, če živite pod isto streho (v svojem delu stanovanja), ti bodo vrata v varni hiši na veliko odprta, saj bo policija oz sodišče samo poskrbelo za to.
Skratka … naslednjič pokliči policijo, ker ne veš, kje so otroci, ko jih bodo našli, pa se bo tast norčeval pred tabo in te poniževal, da si kao vedela, kje sta, vztrajaj, da ne veš … potem pa še zraven policistov reči, da tvojih otrok proti tvoji volji nima pravice kar tako vzeti, tudi če se mož ne strinja s tabo. Takrat bodo pa policisti začeli težiti tastu. Če to ne bo pomagalo … ko bo priložnost, spakirajte in se z otroki odpelji tja, kjer so vam vrata na veliko odprta … otrok pa prej očetu ne spusti v naročje, dokler se ne bo o tem začelo ukvarjati sodišče. Tast pa se takrat naj poje – zraven tega pa mu zahtevaj še prepoved približevanja.
Družine ni več in tukaj sem jaz zaključila vso zadevo, ker, če je on bil poleg in tiho, ko je mene njegov oče v pričo otrok žalil z gnojem in vsemi psovkami je lahko vsakemu jasno koliko je ura. Želim samo nasvet, pravno podlago, kako prekinit to, da mi otroke jemljejo.[/quote]
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.
Družine ni več in tukaj sem jaz zaključila vso zadevo, ker, če je on bil poleg in tiho, ko je mene njegov oče v pričo otrok žalil z gnojem in vsemi psovkami je lahko vsakemu jasno koliko je ura. Želim samo nasvet, pravno podlago, kako prekinit to, da mi otroke jemljejo.[/quote]
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Danes, sem lepo dala zdravnikom poslušat posnetke in so bili šokirani kaj se gredo ti ljudje. Ko sem odšla iskat otroke, me je njegov oče žalil in to na javnem kraju z vsemi možnimi izrazi.
Da sem sedaj sesute to meni ni problem priznat in sem tudi navedla. Danes so prijatelji me odpeljali in rekli da gredo poleg, da povedo kaj se dogaja. Na posnetkih je jasno slišat, ko želim otroke vzet in jih odpeljat domov, pa na mene skočita tast in tašča z raznimi psovkami. Te posnetke sem tudi na CSD predvajala pa nič se ni zgodilo. Pač si tko dovolijo. Da je tašča vreščala na mene, da ji otroke jemljem in da jih ona tako malo vidi. Rekla sem ji samo, da preneha lagat in otroke zavajat, ker to ni res, da jih vidi vsak drugi dan, če ne vsak dan. Da igrajo pri otrocih na karto, da sta stara in ne bosta dolgo več na tem svetu. Ne da se opisat kaj počneta in vsi domači, prijatelji, ki poznajo stvari od prej so rekli, da zakaj tako počnejo z otroki.
Vzdrži se komentarjev od paranoičnosti pa da si domišljam karkoli, ker to je daleč od tega.
Družine ni več in tukaj sem jaz zaključila vso zadevo, ker, če je on bil poleg in tiho, ko je mene njegov oče v pričo otrok žalil z gnojem in vsemi psovkami je lahko vsakemu jasno koliko je ura. Želim samo nasvet, pravno podlago, kako prekinit to, da mi otroke jemljejo.[/quote]
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Mogoče tu, da svojemu tastu ali tašči ne bi pustil kar tako jemati otrok ipd … Ampak to, da je vse ona kriva … pa ti ženska draga, si sploh kdaj videla v živo primer, ko ima neka zelo razgledana ženska družinico, se preseli k tastu oz v neposredno bližino njim, da se pol sami začnejo vedno bolj vsiljevati?? Poznam zelo lep primer iz naše vasi.
Niso vse ženske iste, ker če bi bile, se svet ne bi tako razlikoval. Ti si res taka, da pri tebi obvelja taka beseda. Ampak pri njej ni tako, ker pač ni tebi podobna. Namesto, da bi ji pomagala, jo ponižuješ. Ti se svojemu tasti in tašči ne pustiš, ker se ju ne bojiš in nisi tak tip ženske. Ona se jih boji, še posebej, ker jo zmerjajo tako, česar pred njimi zagotovo ni bila vajena nikoli.
Mene tast in tašča (niti moja starša) ne bosta nikoli pošiljala v tri krasne, še manj pa meni in otrokom dirigirala potek življenja. Če bosta izvajala kake pritiske, tam so vrata in če ne bosta šla z lepega ven, bosta pa šla z grdega … ja, očitno sva si podoben karakter, da se ne pustiva zajebavat in podrejat. Ampak ta avtorica ni taka.
Jaz sem na njeni strani, in jo zelo razumem. Poznaš fraze, da so tašče žleht, in da je v veliko primerih tudi resnica? No, v tem primeru pa gre za tasta.
Sem imel nekoč punco, ki sva živela zase pri njenih starših – v mansardi. V glavnem, vse je bilo lepo in prav, dokler tašča ni začela vedno bolj hoditi k nama gor (skupen vhod v hišo), pa nama prestavljat stvari po kuhinji, v spalnico je hodila, kot da je njena itd itd … wtf? Ko je začela prestavljati pohištvo in govoriti, da bo zdaj to tu, ono tam … čakajte vi malo … to je najino pohištvo, midva sva ga kupila in nočem, da vi meni tu dirigirate kje bo kaj. je bila tako šokirana, da od takrat nikoli več ni gor prišla, niti za minuto, sva pa se zato s takratno začela vedno manj razumeti, ker ona je (itak) svojo mamo zagovarjala, ker ji je pač mama, meni pa ni dala prav. sem pobral kar je bilo mojega, pa odšel. 🙂
Raje pomagaj avtorici, ne pa da jo pošiljaš na zdravljenje. Na začetku je pač bila dobrosrčna, jih je sprejela z odprtimi rokami, ker se ni hotela zameriti staršem svojega partnerja. Ko je s časoma videla, da družina ni pri pravi, je očitno postalo malo prepozno. Tej ženski in otrokom treba pomagati, ker stara starša nalašč ščuvata otroka proti lastni materi … če je to zate normalno (vedno dve plati), pa je s tabo nekaj zelo narobe … mentalno.
Družine ni več in tukaj sem jaz zaključila vso zadevo, ker, če je on bil poleg in tiho, ko je mene njegov oče v pričo otrok žalil z gnojem in vsemi psovkami je lahko vsakemu jasno koliko je ura. Želim samo nasvet, pravno podlago, kako prekinit to, da mi otroke jemljejo.[/quote]
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Precej nesramni in neuporabnI nasveti!
Kako si upaš napisati , da se ji je že zdavnaj zmešalo? Nobeni ženski in mami , ki ima za moža človeka , ki ne zna braniti svoje družine in se za njo potegniti, ni lepo v zakonu.In da se vmešavata še njegova starša in mešata drek, zraven pa še mešata otroke, da ne vejo, kaj je prav in kaj ne – hudo!
In tista nesposobna kura na centru, ki očitno ne zna drugega, kot premetavati papirje, ta je šele vredna svojega denarja!
Avtorica, jaz bi naredila uzbuno na Centru! Zakaj so tam? Zato, da ti pomagajo in pravilno svetujejo, če ne, naj pospravijo stolčke in zaprejo omare, nesposobnice!
Jaz bi šla k direktorici (ali direktorju vašega Centra )(najavi se za razgovor) In povedala, kaj je izjavila njihova “sposobna” delavka in prosila bi direktorico, naj ti dodelijo nekoga, ki je sposoben in zna z nasveti.Ne vem s kje si, toda v našem koncu je psihologinja (Upam, da še dela na našem Centru) in ona ti zna dati res dobre življenjske nasvete.Tudi, če si iz drugje ali pa čisto na drugem koncu Slovenije, jo lahko pokličeš.Ona je balzam za ranjeno žensko dušo.Ti napišem naslov.
In držim pesti zate, da zdržiš.Ni ti lahko!
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Mogoče tu, da svojemu tastu ali tašči ne bi pustil kar tako jemati otrok ipd … Ampak to, da je vse ona kriva … pa ti ženska draga, si sploh kdaj videla v živo primer, ko ima neka zelo razgledana ženska družinico, se preseli k tastu oz v neposredno bližino njim, da se pol sami začnejo vedno bolj vsiljevati?? Poznam zelo lep primer iz naše vasi.
Niso vse ženske iste, ker če bi bile, se svet ne bi tako razlikoval. Ti si res taka, da pri tebi obvelja taka beseda. Ampak pri njej ni tako, ker pač ni tebi podobna. Namesto, da bi ji pomagala, jo ponižuješ. Ti se svojemu tasti in tašči ne pustiš, ker se ju ne bojiš in nisi tak tip ženske. Ona se jih boji, še posebej, ker jo zmerjajo tako, česar pred njimi zagotovo ni bila vajena nikoli.
Mene tast in tašča (niti moja starša) ne bosta nikoli pošiljala v tri krasne, še manj pa meni in otrokom dirigirala potek življenja. Če bosta izvajala kake pritiske, tam so vrata in če ne bosta šla z lepega ven, bosta pa šla z grdega … ja, očitno sva si podoben karakter, da se ne pustiva zajebavat in podrejat. Ampak ta avtorica ni taka.
Jaz sem na njeni strani, in jo zelo razumem. Poznaš fraze, da so tašče žleht, in da je v veliko primerih tudi resnica? No, v tem primeru pa gre za tasta.
Sem imel nekoč punco, ki sva živela zase pri njenih starših – v mansardi. V glavnem, vse je bilo lepo in prav, dokler tašča ni začela vedno bolj hoditi k nama gor (skupen vhod v hišo), pa nama prestavljat stvari po kuhinji, v spalnico je hodila, kot da je njena itd itd … wtf? Ko je začela prestavljati pohištvo in govoriti, da bo zdaj to tu, ono tam … čakajte vi malo … to je najino pohištvo, midva sva ga kupila in nočem, da vi meni tu dirigirate kje bo kaj. je bila tako šokirana, da od takrat nikoli več ni gor prišla, niti za minuto, sva pa se zato s takratno začela vedno manj razumeti, ker ona je (itak) svojo mamo zagovarjala, ker ji je pač mama, meni pa ni dala prav. sem pobral kar je bilo mojega, pa odšel. 🙂
Raje pomagaj avtorici, ne pa da jo pošiljaš na zdravljenje. Na začetku je pač bila dobrosrčna, jih je sprejela z odprtimi rokami, ker se ni hotela zameriti staršem svojega partnerja. Ko je s časoma videla, da družina ni pri pravi, je očitno postalo malo prepozno. Tej ženski in otrokom treba pomagati, ker stara starša nalašč ščuvata otroka proti lastni materi … če je to zate normalno (vedno dve plati), pa je s tabo nekaj zelo narobe … mentalno.[/quote]
Ti si preveč posesiven. To je tvoj problem. In ti nisi razumen človek ampak človek, ki pobere šila in kopita samo, da ni nekaj po njegovo. Prilagajaj se družbi. Kako grdo pišeš o punci in njeni mami
že to dovolj pove, da nisi popolnoma nič prebolel in hočeš vse za sebe.
http://www.csd-domzale.com/?page_id=17
Pod 3 – Zakonsko in družinsko svetovanje – Nataša Banko
Pokliči jo po telefonu in jo povprašaj.Mogoče bi lahko prišla tudi do nje, če nisi predaleč.Ona je superca!
Družine ni več in tukaj sem jaz zaključila vso zadevo, ker, če je on bil poleg in tiho, ko je mene njegov oče v pričo otrok žalil z gnojem in vsemi psovkami je lahko vsakemu jasno koliko je ura. Želim samo nasvet, pravno podlago, kako prekinit to, da mi otroke jemljejo.[/quote]
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Se strinjam s teboj. Verjemi pa, da avtorica ni več razsodna in ne bo poslušala nobenega dobrega nasveta, ki ji bo življenje olajšalo v prihodnosti ampak samo nasvete, ki jo bo potegnilo na dno, še bolj.
Vrata mi je odprla moja družina, od staršev, do strica in tete, ter prijatelji. Težava je v tem, ker otroci nočejo stran od tega doma in oni bi bili radi tukaj. Na centru je pol padla izjava, da pač naj grem sama in otroke pustim možu.
Odkrito sumim na pristranskost CSDja, saj mnogim ljudem niso razumljive njihove reakcije.[/quote]
Ta, ki je to izjavila na centru, je očitno nesposobnica prve klase! Za tako jo tudi imej in vedi, da imaš prav ti in ne ona!
Naj ona pusti svoje otroke, ti jih pač ne boš.
Trenutno stanje je zoprno zate.Če imaš podporo doma in pri sorodnikih in prijateljih, bo vse malo lažje.Tudi za otroka je šok, sčasoma bosta tudi onadva predelala .