Skrb za starše moža
Pozdravljeni!
Sem 55 let stara brezposelna ženska, partnerka 54 let starega moža, ki je zaposlen v informacijskem podjetju, edini dohodek so občasna priložnostma dela, saj sama skrbim za moževa starša, ki potrebujeta stalno nego, nadzor, saj sama nista več zmožna skrbeti niti za osnovne življenjske potrebe, kaj šele za zdravstveno stanje. Njegov oče ima popuščanje srca, in ne jemlje redno zdravil, tudi precej naglušen je, ampak z njim nimam veliko dela. Večji “zalogaj” je mati, ki potrebuje poleg redne menjave plenic, povijanja nog, merjenja krvnega sladkorja, ter seveda rednega jemanja terapije proti strjevanju krvi (Marevan). Edina podpora sem jim trenutno jaz, četudi so to njegovi starši, in imajo celo več otrok (4!), ampak noben se ne niti potrudi starše obiskati, na njihovem razpadlem domu. Mož to upravičuje, češ da nima časa (?), ter se izogiba pogovoru. Sama ne vem kaj naj naredim, saj ne zmorem več. Tudi sama imam svoje življenje, in iskanje službe (do penzije mi manjka samo še nekaj let) je trenutno misija nemogoče. Na koga se lahko obrnem? Kaj lahko naredim oziroma kje poiščem pomoč? Za odgovore se zahvaljujem.
DH
Predvsem mi je žal, da te mož tako izkorišča. Če on ničesar ne naredi, da bi te razbremenil, zakaj misliš, da bi njegovi sorojenci to naredili. Fino jim je, a ne, zastonj jim nekdo rihta ostarele starše.
Ti si pa preveč empatična oseba, več si pripravljena narediti za druge kot zase.
Nehaj s tem, kot si že ugotovila, imaš svoje in to samo eno življenje.
Pokliči na sestanek moža in njegove sorojence in jim reči, da z naslednjim tednom zaključiš s svojo brezplačno pomočjo. In enostavno nehaj. Ali pa jim povej, za koliko denarja si to pripravljena početi.
A če boš morala / bi morala skrbeti še za svoje starše, bi za obojne?
Sicer so empatični ljudje in taki, ki se žrtvujejo za druge v knjigah povzdigovani, se meni le smilijo. Sploh, če so takole izkoriščani.
Lepo in pohvalno od tebe, da skrbiš za moževa starša. Vendar – zapomni si, da bo nega postajala vse bolj zahtevna. Kaj bo potem, če oba obležita, vprašaj se, kako boš to zmogla. Na tvojem mestu bi “sklicala” sestanek vseh otrok. Pogovoriti se je treba in se zmeniti, kdo bo skrbel za starša. Boš delala vse to popolnoma brezplačno in ne bo nikjer priznano (ob negi bolnika si lahko “zlomiš” hrbet), dogovoriti se je treba glede pomoči na domu (poiskati negovalko) pa tudi o sodelovanju vseh otrok. Moža očitno nič ne briga, ne ti in ne njegovi starši. Najboljše je, da se že vnaprej zmenite glede dediščine, ker zelo rado se zgodi, da so na koncu po smrti vsi enako vredni: tisti, ki je leta skrbel za starše in se odpovedal svojemu življenju kot tisti, ki so prišli parkrat na leto na obisk in prinesli zavojček kave. Boljše prva zamera kot zadnja.
Če je nega zelo zahtevna, lahko zaprosiš tudi za dodatek (se pozanimaš pri osebnem zdravniku). Upam, da se boste lahko pametno zmenili.
Problem je v tem, da je med vsemi temi ljudmi ona edina, ki ima interes za ta pogovor. Predlagaj še, s kakšnimi mehanizmi naj jih prisili, da se bojo z njo sploh pogovarjali, kaj šele sprejeli kakšen tak dogovor, kot si si ga zamislila. Predvideti je potrebno tudi to, s kakšnimi mehanizmi bodo oni poskušali prisiliti njo v to, da se ne bi nič spremenilo zanje, in kakšne odgovore naj si pripravi.
Snaha se nima kaj meniti glede dediščine, saj veš. Lahko pusti te starše nekaj časa brez pomoči, to pa lahko. Kar je seveda lažje reči kot narediti. Res je pa tudi to, da ona s tem na nek način odplačuje možu, ker jo ta vzdržuje. Kakorkoli vzameš, je le brezposelna in brez pravih adutov v rokah.
Povej, da boš prenehala z brezplačnim delom.
Pomeni se tudi s straši, če se s sorojenci ne moreš. Bodi maksimalno vljudna. Morda sta ti starša pripravljena kaj plačati, pa bo pač manj dediščine za ostale.
Morda bi te lahko zaposlili kot pomočnico, ne poznam dobro te variante, morda bo kakšen drug kaj več o tem napisal.