Različna prepričanja med partnerjema
Kako funkcionirajo zveze, kjer imata partnerja različnaverska in politična prepričanja?
Midva sva vsak na svojem bregu, večkrat se zaradi tega sporečeva. V prvih letih zakona to še ni bilo tako moteče, zdaj se čedalje bolj nagibava vsak na svojo stran. Eden popoln ateist, niti slišati noče za cerkev, drugi globoko veren. Enemu so bližje desničarski nauki, drugemu levičarski. Eden pravi, da stvari z migranti niso zaskrbljujoče, da mediji napihujejo in ustvarjajo konflikte, drugi se naseljevanja v njihovi bližini boji in se mu ne zdi prav, kakšne bonitete vse imajo.
Vaša mnenja, izkušnje?
kaj imata pa skupnega vidva?
Ne, ne bi mogla vztrajati z nekom, ki je povsem drugačnega, nestrpnega mnenja do pribežnikov – zelo enostavno: tak človek nima zmožnosti empatije, in vživljanja v to, da bi sam nekoč morda, lahko bil na istem.
Ja, ne si mislit, da Slovenci pa ne moremo v bodočnosti, po sili razmer, bežati …
Najhuje je, ker se oba motita in je resnica nekje vmes. Tako se đabe pričkata. 🙂
Tisti, ki je nestrpen do prebežnikov, je nestrpen zaradi nasilja, ki ga povzročajo. Če boš ti do nasilneža empatična, te bo mirno olupil in pojedel, ter šel naprej do naslednjega empatičneža.
Tisti, ki je nestrpen do prebežnikov, je nestrpen zaradi nasilja, ki ga povzročajo. Če boš ti do nasilneža empatična, te bo mirno olupil in pojedel, ter šel naprej do naslednjega empatičneža.[/quote]
tipično poenostavljanje – če bi bilo to res, kar trdiš, bi bilo vse naokrog “obsedeno stanje”, policija bi bila na nogah, saj bi v vsej množičnosti, kot jih je, že zdavnaj zavladala anarhija.
Pa zdaj? Kakšen neargument sledi nadalje? Bova skupaj razbila še kakšen napačen pogled…
Ali se vam to res zdi tako pomembno? Vera, Cerkev, migranti, politika?
Pač daš na tehtnico, ali so te stvari v življenju res toliko pomembne, da se s partnerjem kregaš. Meni niso. Se pa z veseljem z njim skregam glede najinega odnosa, stališča glede vzgoje otrok, porabe denarja za pomembne/nepomembne reči (da zaradi tega trpi proračun družine za hrano, oblačila, položnice).
Ker so meni te stvari pomembne – politika ni, migranti niso, prav tako ne cerkev, sosedje, društva, kulti …
težko rečem, ker sama nisem človek tipično nekih prepričanj, da bi pobrala vse od enega, ampak nekako lastno razumno vse presodim. Torej verna sem, ne podpiram pa cerkve kot institucije in njenih ravnanj in vsega za kar se zavzemajo – vedno sama presodim kaj in kako se mi zdi prav…
enako velja s politiko – presojam situacije in predloge glede na njihovo vsebino – in ne na smer stranke, ki jih poda. Je pa res,da mi večina predlogov na splošno določenih ne ustreza in so mi bližje drugi po splošnih prepričanjih zavzemanjih – ampak to ne pomeni,da bom druge apriori zato kar kontrirala v vsem. Se mi zdi, da imamo ljudje lasten razum in smo zmožni presoditi vsako stvar in ne kar slediti slepo zaradi nekih političnih ali verskih prepričanj.
Tisti, ki je nestrpen do prebežnikov, je nestrpen zaradi nasilja, ki ga povzročajo. Če boš ti do nasilneža empatična, te bo mirno olupil in pojedel, ter šel naprej do naslednjega empatičneža.[/quote]
tipično poenostavljanje – če bi bilo to res, kar trdiš, bi bilo vse naokrog “obsedeno stanje”, policija bi bila na nogah, saj bi v vsej množičnosti, kot jih je, že zdavnaj zavladala anarhija.
Pa zdaj? Kakšen neargument sledi nadalje? Bova skupaj razbila še kakšen napačen pogled…[/quote]
Nekam na hitro bi ti razbijala domnevne napačne poglede. Saj marsikje je tako, po Evropi imamo 900 no-go con in še več jih bo.
Mene bi pa bodlo. Namreč to, da se s partnerjem ne morem pogovoriti o vsem, ne da bi ves čas stala na nasprotnih bregovih. Že pri otrocih bi se ustavilo, on bi jasno želel, da so krščeni itd, jaz tega ne bi želela…kako rešiti take zadeve? Jaz bi se (po mojem) počutila, kot da je vse življenje en zid med nama, čez katerega komunicirava, tega si pa ne želim.
Če so ljudje res zreli, je lahko to krasna vaja o iskanju kompromisov in omejevanju skrajnosti, ampak razen Dalaj Lame jih je malo takih.
(
Avtorica ni omenila cerkve, temveč vero, ta pa je izjemno pomembna – gre za popolnoma različen vrednotni sistem. kar je človekovo bistvo. Politična usmeritev sama po sebi ni problem, problem so vrednote, iz katerih izhaja. Različna politična in verska prepričanja niso RAZLOG za spore, temveč so otipljivo znamenje vrednotnega neskladja – ta je razlog za spore.
Ja, se kar precej strinjam. Iskanje skupnega pogleda je lahko dober in zanimiv izziv – in skoraj vedno se ga da najti, če se le oba vpletena potrudita in ne vržeta puške v koruzo po prvih 10 debatah…[/quote]
Mislim, da je edini ključ spoštovanje.
Mislim tudi, da težko najdeš par, ki bi si bil tako različen, kot sva si midva z možem. Vse od A do Ž razmišljava različno, delava različno, imava rada popolnoma različne stvari, skratka sva si popolno nasprotje. Nisem horoskopski vernik, ampak tudi po horoskopu sva najslabša možna kombinacija v ljubezni, prijateljstvu in poslovnem partnerstvu. Ampak, nasprotja naj bi se privlačila in za naju to velja 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}!
Seveda sva se na začetku najine zveze kregala, ker predvsem meni ni bilo jasno, kako je lahko tako tumbast. Mož teh težav ni imel in od njega sem se naučila eno veliko življenjsko stvar: spoštovanje!
Ko se to dojela in razumela, sva se nehala kregat zaradi lastnih mnenj in karakterjev, spoštujeva mnenje in odločitve drug drugega, sprejemava različnost, se učiva en od drugega, pri razhajanjih pa se odločava glede na skupno dobro cele družine. Ja, družina nama je pa obema na prvem mestu.
Če partnerja nista konfliktna potem se da vse zmenit. In ja je svojevrsten izziv. Midva sva že en tak primer.. kot je ena zgoraj napisala tudi jaz sem verna, ne podpiram pa cerkve kot institucije in njenih načel v celoti. In mi je bolj kot ne vseeno ali otroci imajo zakramente ali ne.
Pri politiki sva spet na čisto drugih bregovih.. od striktno desničar, jaz presojam politiko po njihovih dejanjih ne glede na levičarsko ali densičarsko stran. So debate kar zanimive predvsem zato, ker noben od naju drugega noče za vsako ceno prepričati v svoj prav. Gre za izmenjavo mnenj na primerih.
Glede migrantov sva na isti strani, čeprav en precej bolj intenzivno v teh mnenjih kot drugi.
In ja.. parterska veza niso teme o veri, politiki… gre za drugačno vez in če sta dva normalna se da vse lepo pomenit.
Osnovna stvar je politika, migranti?
Ne, stvar je bolj v tem, kakšen si kot človek – sprejaš drugo mnenje ali je tvoje edino pravilno. Sprejemaš partnerja kot neodvisno osebo s svojim mnenjem/znanjem/izkušnjami ali je to nekdo, ki mora misliti tako kot ti misliš in delati tako kot ti rečeš?
Najin generalni pogled na svet je popolnoma različen: jaz verna, mož ultra ateist, jaz človek logike in številk, mož ultra družboslovec, en levo, drugi desno, vzgojena popolnoma različno, popolnoma drugo okolje, ni da ni…
Verjamem, da če se ne bi jaz naučila spoštovanja, midva ne bi bila več skupaj. Tako sva pa skupaj več kot 20 let, imava tri odrasle otroke, ki pravijo, da jim je fajn da so imeli tako različne vzorce in so lahko izbirali, kaj bodo prevzeli. No, niso izbrali samo vse dobro … 😉