Samski in skupno bivanje z nekom – 30+
Nekaj sem že pisala o tej temi pa bi rada še kake nasvete, ideje.
Kot samska razmišljam, da bi bilo fajn imet kakega sostanovalca/ko. Pa me zanimajo mnenja tistih, ki to že prakticirate oz. ste to prakticirali in mnenja tistih, ki razmišljate, da bi se šli tako bivanje. Aja, pa pišem za tiste, ki so zaposleni, ne za študente.
Zanimajo pa me tako slabe strani, slabe izkušnje kot dobre.
Zdaj, da so sobe ločene, to mi je zelo nujen pogoj.
Kopalnica, kuhinja bi bila skupna. Kaj pa neka dnevna soba, tudi skupna?
Pri meni bi bilo do v manjšem kraju, ne v kakem večjem mestu. To je verjetno tudi težje dobiti sostanovalce?
Je kaka spletna stran, kjer so taki oglasi?
Kaj pravite ali je ok, če je sostanovalec nasprotnega spola, ali je bolje, da ne?
Para, družine ne bi imela zraven.
Kaj pa starostne razlike? Jaz sem 40, se mi zdi, da mi je ok, da so zaposleni. Mogoče kak mlajši upokojenec. Prestari, premladi pa ne.
Kako pa glede stroškov? Vsak pol in to je to? Kako pa uredite glede morebitnih obiskov preko noči?
Kaj pa najem sobe v hiši, se zdi komu to ok?
Bi šel kdo samski v najem k nekomu, ki je lastnik stanovanja in mu potem odda sobo in delno skupne prostore?
V glavnem dobrodošle ideje, pomisleki.
Je oddajal stanovanje v katerem je živel. Je pa bilo stanovanje v Ljubljani. Oddajal je zaposlenemu, ki se je ločil . Občasno je bil pri njegovem sostanovalcu otrok, ko je bil na stikih. Stroške sta si delila na pol, plus nekaj najemnine. Je bilo pa to kakšno leto in pol.Moj znanec je potreboval denar. Plača je bila nizka.
Je oddajal stanovanje v katerem je živel. Je pa bilo stanovanje v Ljubljani. Oddajal je zaposlenemu, ki se je ločil . Občasno je bil pri njegovem sostanovalcu otrok, ko je bil na stikih. Stroške sta si delila na pol, plus nekaj najemnine. Je bilo pa to kakšno leto in pol.Moj znanec je potreboval denar. Plača je bila nizka.
Pri sostanovalcih so vedno potrebni kompromisi, prilagajanja, postavljanje pravil. Če prav razumem, je stanovanje tvoje in bi oddala sobo v njem? Zavedaj se, da potem ne boš več imela toliko intime kot doslej. Seveda je pa odvisno od velikosti stanovanja in karakterjev ter navad obeh. Jaz se tega sedaj ne bi šla (več). Seveda se pa lahko spletejo prelepa prijateljstva!
Oddaš sobo in seveda souporabo skupnih prostorov, med katere jaz štejem tudi dnevno sobo, razen če specificiraš drugače. Kdo bo tvoj cimer, je odvisno od tebe. Študenti, ki se imajo za učiti, niso nujno slaba varianta, ker bodo najbrž odhajali domov in ne boste ves čas skupaj/v istem stanovanju. Spol tudi ni pomemben, čeprav je najbrž laže biti z nekom istega spola.
Pravila naj se postavijo na začetku, sploh glede higiene, hrupa, pospravljanja, so-uporabe, kuhanja, ipd.
Premisli pa tudi o oddaji preko kakšnega AirBnb ali couchsurfing ali kaj podobnega, morda bi ti to bolj ustrezalo? Ne vem, pač izhajam iz svojih takšnih in drugačnih izkušenj in kolikor se lahko družba sliši super, je lahko kaj drugega tudi bolj naporno.
Kolegica je po tem, ko se je partner odselil, v (ful veliko) stanovanje vzela eno punco, ki se je pa ravno selila v ljubljano, obe pošteno čez 30. Krasno se razumeta, vidita se več ali manj le zjutraj in zvečer, nobenih težav. Pač, v postali sta super kolegici, ki bivata skupaj in si pomagata. Prov lušno je pri njima, veliko tam visimo, pa nima veze a smo pari, al še drugi samski, družbica pač 🙂
živela tako kot študentka 1 taka izkušnja v ljubljani – je bila super, na koncu smo vse postale cimre prijateljice…
prvi dve 2 taki izkušnji na obali – super, super, smo tudi postale oz. postali cimri prijatelji, super razumevanje…
drugi dve izkušnji porazno – sem imela neke študentke zraven, ki so študirale na turistici… ko sem jaz delala, so mi vso mojo nakupljeno hrano pojedle – pač je zmanjkalo vse. Pridem domov – vprašam, kje so stvari, ja da kao one so se odločile, da bomo imeli hrano skupaj – in da naslednjič kupijo vse one, ko je prišlo naslednjič – je ostal prazen hladilnik, ker kao niso imele nič denarja in take… So imele izpit iz angleščine, kar lepo vzamejo moje knjige – so zmanjkale – nikoli več jih nisem videla.
potem od hoje domov ponoči nalit s kupico znancev in potem tam popivanje, jaz pa morala ob 5ih zjutraj vstat za delo – pa so te študentke tudi delale – ampak neresne očitno…
v glavnem nikoli več – da bom skrivala svoje osebne stvari in hrano, ker se ti vse pokrade, nikoli ne veš kakšnega sostanovalca dobiš…(četudi zaposleni)
jaz sem imela prve tri izkušnje, ki sem jih imela kot študentka so bile superrrr res in super ljudje, ampak zadnji dve na katere sem naletela poleti – med sezono dela – to je bil pa obup…in sem rekla nikoli več.
je res,da ti govoriš o zaposlenih – samo saj problemi in zapleti lahko ostanejo enaki.
tako,da jaz v odraslih letih ne bi živela z neznanci na ta način. Ok je drugo, če nujno rabiš denar za izjemno kratko obdobje. Ampak,da bi pa izbrala to recimo kot način zaslužka, če bi imela svoje stanovanje, pa ne. Gre preveč živcev in osebnega miru. To pa je več vredno kot tist zaslužek.
saj ni pomembno študenti ali ne – sem ti napisala problemi in težave so lahko iste…
pa toliko pišeš kaj vse ne bi imela – ja koga bi pa sploh imela… nekoga samskega, z veliko plačo – pa še za tistega moraš dobiti potrdilo, da bo pošten, da bo plačeval, da ne bo jemal tvojih stvari, itd. itn. takih potrdil ne izdajajo… ko pa je človek enkrat pri tebi – pa kaj lahko narediš – lahko se ga celo ne moreš rešit potem ven…
z neznanci živeti je velika loterija… in po mojem mnenju je zadetek mala verjetnost.
saj ni pomembno študenti ali ne – sem ti napisala problemi in težave so lahko iste…
pa toliko pišeš kaj vse ne bi imela – ja koga bi pa sploh imela… nekoga samskega, z veliko plačo – pa še za tistega moraš dobiti potrdilo, da bo pošten, da bo plačeval, da ne bo jemal tvojih stvari, itd. itn. takih potrdil ne izdajajo… ko pa je človek enkrat pri tebi – pa kaj lahko narediš – lahko se ga celo ne moreš rešit potem ven…
z neznanci živeti je velika loterija… in po mojem mnenju je zadetek mala verjetnost.[/quote]
Ja, hvala, da si napisala morebitne težave :).
Glej, če bi imela polno keša, ne bi razmišljala v to smer sobivanja. Stvar je v financah.
Verjetno nisi samska, zato ti je težko razumet moj način razmišljanja. Razmisli v smer, da imaš vse stroške kot sedaj, imaš pa le eno plačo. Pa boš razumela zakaj razmišljam o tej varianti. Čeprav verjetno se ne bo izšlo, ker mislim, da ljudje niso zainteresirani za taka sobivanja.
saj ni pomembno študenti ali ne – sem ti napisala problemi in težave so lahko iste…
pa toliko pišeš kaj vse ne bi imela – ja koga bi pa sploh imela… nekoga samskega, z veliko plačo – pa še za tistega moraš dobiti potrdilo, da bo pošten, da bo plačeval, da ne bo jemal tvojih stvari, itd. itn. takih potrdil ne izdajajo… ko pa je človek enkrat pri tebi – pa kaj lahko narediš – lahko se ga celo ne moreš rešit potem ven…
z neznanci živeti je velika loterija… in po mojem mnenju je zadetek mala verjetnost.[/quote]
Ja, hvala, da si napisala morebitne težave :).
Glej, če bi imela polno keša, ne bi razmišljala v to smer sobivanja. Stvar je v financah.
Verjetno nisi samska, zato ti je težko razumet moj način razmišljanja. Razmisli v smer, da imaš vse stroške kot sedaj, imaš pa le eno plačo. Pa boš razumela zakaj razmišljam o tej varianti. Čeprav verjetno se ne bo izšlo, ker mislim, da ljudje niso zainteresirani za taka sobivanja.[/quote]
preberi vse kar sem napisala, pa mogoče najdeš tudi, da razumem, če gre za stisko.
Samo tako realno, enako kot ti iščeš to v stiski, drugi se odločajo za tak način bivanja in iščejo sobico, ko so v stiski – in takega pa ti ne bi, ker ti predstavlja tveganje.
Razmisli logično – zakaj bi se nekdo, odrasla osebam, ki ima stalno redno službo in dovolj za samostojno življenje, odločal za kaj takega. če ima dovolj denarja – ima rad tudi svojo zasebnost in je ob vsem ne bo delil z nekim neznancem.
Za deljenje tega se odločajo ljudje, silom prilike, ker so v stiski. Takih pa ti ne bi imela, ker ti predstavljajo tveganje.
Ja, hvala, da si napisala morebitne težave :).
Glej, če bi imela polno keša, ne bi razmišljala v to smer sobivanja. Stvar je v financah.
Verjetno nisi samska, zato ti je težko razumet moj način razmišljanja. Razmisli v smer, da imaš vse stroške kot sedaj, imaš pa le eno plačo. Pa boš razumela zakaj razmišljam o tej varianti. Čeprav verjetno se ne bo izšlo, ker mislim, da ljudje niso zainteresirani za taka sobivanja.[/quote]
preberi vse kar sem napisala, pa mogoče najdeš tudi, da razumem, če gre za stisko.
Samo tako realno, enako kot ti iščeš to v stiski, drugi se odločajo za tak način bivanja in iščejo sobico, ko so v stiski – in takega pa ti ne bi, ker ti predstavlja tveganje.
Razmisli logično – zakaj bi se nekdo, odrasla osebam, ki ima stalno redno službo in dovolj za samostojno življenje, odločal za kaj takega. če ima dovolj denarja – ima rad tudi svojo zasebnost in je ob vsem ne bo delil z nekim neznancem.
Za deljenje tega se odločajo ljudje, silom prilike, ker so v stiski. Takih pa ti ne bi imela, ker ti predstavljajo tveganje.[/quote]
Hja, jaz drugače razmišljam. Recimo, da imaš jurja plače.
Če se greš sobivanje, so stroški bistveno nižji. Torej ti od tega jurja še ostane, da lahko dopustuješ, potuješ in take zadeve. Lahko pa se greš udobno stanovanje pa vse to. Pa ne ostane kaj prida za dopust.
Ne gre za to, da sem v stiski, gre za to, da si želim znižat storške, da bo kaj ostalo za uživanje. V stiski so tisti, ki so na minimalcu ali pa brez službe.
Pomoje nic kaj dosti ne falis ce das oglas, potem bos pa videla kdo se bo javil in ce ti kdo ustreza. Saj ni nujno da koga vzames. Je nek riziko, da se nekdo izkaze za cisto drugacnega kot zgleda, potem ga pac ven vrzes. V tujini je tega veliko, tam kjer so najemnine visoke, pri nas je pa to se tabu.
Če se greš ta način bivanja je najbolje, da sta v stanovanju dva ter, da imata ločeni sobi (vsak svojo sobo). Dva zato, ker je najmanj usklajevanja, vsak svojo sobo pa zato, da imaš vsaj malo intimnosti oz. imaš svoj brlog kamor se zatečeš in kjer je mir.
Kar se tiče sostanovalcev, mislim da je bolje, da sta istega spola, saj s tem preprečiš, da med vama po večernem pivu preskoči iskrica. Pa dobro je da je sostanovalec delaven oz. ima službo. Če ima službo, potem po navadi ni problema z denarjem (pri študentih se ti lahko naredi da lahko še koga živiš 🙂 ).
Me 3 smo v manjšem kraju v okolici Ljubljane. Sostanovalki sem našla preko spleta (stanovanjce kje si), prej se nismo poznale. Vsaka ima svojo sobo, skupni sta kuhinja in kopalnica. Vse smo med 30-35. Meni je fino. Sama bi sicer zmogla najemnino za eno mini garsonjero, ampak mi paše družba, pa še nekaj prihranim. Službo imamo vse in mislim, da bi v skrajnem primeru tudi vsaka lahko sama živela. Tako mi pa ostane denar za kakšno potovanje, obleke…pač, ne skrbi me glede financ. Vidimo se navadno le zvečer, včasih spijemo skupaj kakšno kavo. Hrano ima vsaka svojo, včasih si kaj skuhamo skupaj. Meni je tak način veliko bolj všeč, kot če bi bila sama. Je pa vedno možnost, da naletiš na sostanovalce, ki so glasni, se ne razumeš…Jaz imam kar srečo – razen tega, da ena vedno pušča vatke po celi kopalnici, me nič ne moti :)))