Vpis na naravosloven faks
Hej,
hodim v drugi letnik gimnazije in se zanimam glede vpisa na faks.Rad bi šel na naravosloven faks,čeprav porabim za učenje kemije in fizike veliko časa in se rahlo matram.Ta smer me še kar zanima,ampak imam težave pri povezovanju snovi in logičnem razmišljanju,sklepanju ugotovitev in podobnem. Družboslovne vede mi pa ne odgovarjajo,vsaj poklicno ne.Kot drugo pa sploh ne vem,če bom lahko prilezel gor.Če bi izdelal 3. in 4. letnik z oceno 4 -koliko moram potem dobiti maturo?Vsaj 29 točk,da pride končni seštevek okoli 90?Sam sem nekaj računal in dejansko ne morem na noben faks,na katerega hočem,če ne bo sreče na maturi ali kako drugače.Pa še različne pogoje imajo…malo je še zgodaj,ampak naslednje leto ocene že štejejo in dobro si je začrtati okviren študij…
Glede na to, da za kemijo in fiziko ze v srednji porabis veliko casa, ni ravno dobra ideja, da se vpises na naravoslovni faks, razen ce si pripravljen res svoj celoten prosti cas posvetiti faksu. Na kateri faks pa si zelis priti? Mislim, da ima vecina naravoslovnih posebne kriterije pri tockah (40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} matura, 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} uspeh, 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} maturitetna ocena pri naravoslovnem predmetu).
Drago dete, en nasvet ene mame: uživaj maksimalno še ti dve leti in pol, ker srednja šola je ena najlepših stvari, kar se ti bodo v življenju zgodile in nehaj se obremenjevati s faksom, študijem in poklicem! Boš že vedel, kam se vpisat, ko bo treba, pa tudi če ne boš imel dovolj točk, boš pa eno leto pavziral in zviševal ocene in maturo! Naj se ti ne mudi odrasti! Uživaj v tem, kar imaš! In btw, j.ebeš kemijo in fiziko, če ti ne gre, pač ne gre, vzdržuj na solidnih trojkah pa je, posveti pa se predmetom in stvarem, ki te res zanimajo!
Avtor, če si priden in imaš delovne navade, se seveda vpiši na narovoslovni faks, ni noben bavbav. Moja sošolka je imela fiziko in kemijo z res veliko truda in učenja 4 na gimnaziji, je naredila naravoslovni faks brez ponavljanja. Se je pa res učila, da se je kadilo. Druga sošolka, ki je bila bolj brihtna in je ravno tako bila na 4 pri fiziki in kemiji, samo totalno brez učenja, res brihtna, se je vpisala na isti faks in ga končala kar nekaj let kasneje. Itak da končaš, kdaj, je pa odvisno od delovnih navad. Če govorimo o res naravosloju, npr. biokemija, medicina, farmacija… Če te pa zanima čista matematika , fizika, elektro.. študirat, to je pa že druga pesem. Za tja moraš biti res nadarjen, visoko inteligenten, pa še brez učenja ne bo šlo.
Se nekako strinjam s prejšnjim komentarjem. Srednja šola ti bo v najlepšem spominu, govorim iz izkušenj. Bil sem gimnazijec, sploh ni bilo lahko, ampak če pogledam nazaj, so bila to moja najlepša leta, čeprav se mi to takrat ni zdelo. Vseeno je prav, da raziskuješ svoje lastnosti in razmišljaš vnaprej. Tudi jaz sem imel težave s fiz. mat. šel na naravosloven faks ker me je zanimalo. Fiz. mat. kem. sem sicer naredil, meni so bili to potem najljubši predmeti, ampak faks ni bil zame. Strokovne stvari strojništva me sploh niso zanimale, ob strojnih elementih, mehaniki sem skoraj kozlal..Če imaš cilj, sanje, željo po tem faksu, potem to, da so predmeti težki ni ovira, ker jih boš z voljo naredil. Če ni volje, zanimanja, imaš lahko na srednji pri teh predmetih same 5,4 pa ti bo muka. Potem sem se prestavil na manj abstraktno smer naravoslovja
No, nekaterim nam srednja šola ni bila vrhunec življenja, ampak bolj kot ne muka. Pravi užitek je prišel šele na faksu, ko si relativno samostojen in si sam razporejaš čas. To so pa bila lepa leta.
Gradit prihodnost na pubertetniški uživanciji v srednji šoli je malodene kriminal. In to pride od mame.
Danes ni tako kot včasih. Za fakutete velja kar boj in se splača potrudit in stisnit zobe, da se ne izgblja let po nepotrebnem. Prišparaj to za faks, ti bo bolj prav prišlo.
Zabavajo naj se pa bolj zreli.
In izgubljat leta na faksu?
Zabava na faksu je samo nadgradnja zabave v srednji šoli.
Danes se otroke veliko preveč obremenjuje s šolskim uspehom! Po koncu mature so že vsi zafrustrirani in v prvem letniku faksa se polovici odpuli.
Moji zaenkrat nimajo težav, tudi z uspehom na gimnaziji ga niso imeli, so Zoisovi štipendisti, na gimnaziji so delali z levo roko, na faksu pač zagrizejo v času izpitov. Imajo pa kup prijateljev in sošolcev, ki dnevno bivakirajo pri nas in ta mladina pove ogromno, sploh ko vidi, da se lahko nekomu zaupa in da ga ta razume. Nikjer ne pravim, da je v srednji šoli treba cele vikende prežurat in se nalivat, tudi za študente to ni smisel uživanja in zabave, ampak nek bolj sproščen odnos do šole, losat se te obremenjenosti z vpisom na faks, ker to breme in stres naredi dijaku veliko več škode kot pa višanje maturitetnih ocen!
Od mojih dveh, ki sta že na faksu, se je večina sošolcev vpisala na prvo izbiro, torej so imeli dovolj točk, pa niso bili vsi super odličnjaki, kakih 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jih je menjalo faks, ko so ugotovili, da njihova velika želja pa le ni to, kar so sanjali.
Ja, sem mama, ki jim povem, da naj uživajo in se sprostijo, naj se ne obremenjujejo z uspehom in faksom, da ni nobena tragedija, če potegneš še eno leto, bo že, počasi se lahko tudi daleč pride.
Sem študent, 1. letnik in ja stres je bil že pred vpisom zelo velik, zdaj je pa še večji. To, da ko iščeš informacije o faksih in za 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} faksov dobiš negativne črnoglede odgovore da je študirat brez veze, ker ni zaposlitev, da je večina faksov za ukinit, da bomo itak šli čez mejo…In potem izbereš opevan faks zaradi delovnih mest in pogoriš ker ni tvoje področje. Jah, sem bil trapast, ker sem poslušal vse razen sebe ampak takih je na generacijo kar dovolj.
In izgubljat leta na faksu?
Zabava na faksu je samo nadgradnja zabave v srednji šoli.
Danes se otroke veliko preveč obremenjuje s šolskim uspehom! Po koncu mature so že vsi zafrustrirani in v prvem letniku faksa se polovici odpuli.
Moji zaenkrat nimajo težav, tudi z uspehom na gimnaziji ga niso imeli, so Zoisovi štipendisti, na gimnaziji so delali z levo roko, na faksu pač zagrizejo v času izpitov. Imajo pa kup prijateljev in sošolcev, ki dnevno bivakirajo pri nas in ta mladina pove ogromno, sploh ko vidi, da se lahko nekomu zaupa in da ga ta razume. Nikjer ne pravim, da je v srednji šoli treba cele vikende prežurat in se nalivat, tudi za študente to ni smisel uživanja in zabave, ampak nek bolj sproščen odnos do šole, losat se te obremenjenosti z vpisom na faks, ker to breme in stres naredi dijaku veliko več škode kot pa višanje maturitetnih ocen!
Od mojih dveh, ki sta že na faksu, se je večina sošolcev vpisala na prvo izbiro, torej so imeli dovolj točk, pa niso bili vsi super odličnjaki, kakih 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jih je menjalo faks, ko so ugotovili, da njihova velika želja pa le ni to, kar so sanjali.
Ja, sem mama, ki jim povem, da naj uživajo in se sprostijo, naj se ne obremenjujejo z uspehom in faksom, da ni nobena tragedija, če potegneš še eno leto, bo že, počasi se lahko tudi daleč pride.[/quote]
Oprosti, temu se reče s polno ritjo srat. Tvoji se bodo lahko vpisali povsod, drugim, ki imajo težave, pa svetuješ, naj pozabijo na šolo in se zabavajo. Ko se bo treba vpisat na faks, pa kaj – prst v rit? Sploh veš, kakšne budalaštine pišeš za današnje čase, ko se je treba za vpis na dobro fakulteto res borit? Aja, tvojima se ne bo treba, za druge ti pa dol visi. Glavno, da bodo imeli lepa srednješolska leta. Namaži si to na kruh.
In izgubljat leta na faksu?
Zabava na faksu je samo nadgradnja zabave v srednji šoli.
Danes se otroke veliko preveč obremenjuje s šolskim uspehom! Po koncu mature so že vsi zafrustrirani in v prvem letniku faksa se polovici odpuli.
Moji zaenkrat nimajo težav, tudi z uspehom na gimnaziji ga niso imeli, so Zoisovi štipendisti, na gimnaziji so delali z levo roko, na faksu pač zagrizejo v času izpitov. Imajo pa kup prijateljev in sošolcev, ki dnevno bivakirajo pri nas in ta mladina pove ogromno, sploh ko vidi, da se lahko nekomu zaupa in da ga ta razume. Nikjer ne pravim, da je v srednji šoli treba cele vikende prežurat in se nalivat, tudi za študente to ni smisel uživanja in zabave, ampak nek bolj sproščen odnos do šole, losat se te obremenjenosti z vpisom na faks, ker to breme in stres naredi dijaku veliko več škode kot pa višanje maturitetnih ocen!
Od mojih dveh, ki sta že na faksu, se je večina sošolcev vpisala na prvo izbiro, torej so imeli dovolj točk, pa niso bili vsi super odličnjaki, kakih 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jih je menjalo faks, ko so ugotovili, da njihova velika želja pa le ni to, kar so sanjali.
Ja, sem mama, ki jim povem, da naj uživajo in se sprostijo, naj se ne obremenjujejo z uspehom in faksom, da ni nobena tragedija, če potegneš še eno leto, bo že, počasi se lahko tudi daleč pride.[/quote]
Oprosti, temu se reče s polno ritjo srat. Tvoji se bodo lahko vpisali povsod, drugim, ki imajo težave, pa svetuješ, naj pozabijo na šolo in se zabavajo. Ko se bo treba vpisat na faks, pa kaj – prst v rit? Sploh veš, kakšne budalaštine pišeš za današnje čase, ko se je treba za vpis na dobro fakulteto res borit? Aja, tvojima se ne bo treba, za druge ti pa dol visi. Glavno, da bodo imeli lepa srednješolska leta. Namaži si to na kruh.[/quote]
Mogoče so pa ravno zato bili sproščeni in uspešni, ker sva jim dala vedet, da ni konec sveta, če dobijo cvek in da sva jim dala vedet, da se nima smisla sekirat zaradi zgodovine ali biologije, če jim ne gre, naj se potrudijo tam, kjer gre.
Kaj ima nekdo od študija in poklica v smeri, ki mu ne leži, pa naj je še tako zaposljiv poklic? Kaj bi avtor počel na študiju fizike ali kemije, če mu že v 2. letniku ne gre in vloži ogromno truda in živcev za dobre ocene? Bo zaposlen. Kako bo pa delal?
Oprosti, temu se reče s polno ritjo srat. Tvoji se bodo lahko vpisali povsod, drugim, ki imajo težave, pa svetuješ, naj pozabijo na šolo in se zabavajo. Ko se bo treba vpisat na faks, pa kaj – prst v rit? Sploh veš, kakšne budalaštine pišeš za današnje čase, ko se je treba za vpis na dobro fakulteto res borit? Aja, tvojima se ne bo treba, za druge ti pa dol visi. Glavno, da bodo imeli lepa srednješolska leta. Namaži si to na kruh.[/quote]
Mogoče so pa ravno zato bili sproščeni in uspešni, ker sva jim dala vedet, da ni konec sveta, če dobijo cvek in da sva jim dala vedet, da se nima smisla sekirat zaradi zgodovine ali biologije, če jim ne gre, naj se potrudijo tam, kjer gre.
Kaj ima nekdo od študija in poklica v smeri, ki mu ne leži, pa naj je še tako zaposljiv poklic? Kaj bi avtor počel na študiju fizike ali kemije, če mu že v 2. letniku ne gre in vloži ogromno truda in živcev za dobre ocene? Bo zaposlen. Kako bo pa delal?[/quote]
Ne mešaj zdaj jabolk in kruha. Dijaku, ki je napisal, da se mora – pazi to, učit! za predmet (jaz sem mislila, da je šola temu namenjena), si napisala, naj se neha sekirat in naj uživa v srednji šoli, pa pusti te naravnoslovne predmete, čeprav fanta ravno naravoslovje zanima. Kot da je po srednji šoli življenja konec, smisel srednje šole pa je zabava. In tudi če ti predmet ne leži ga moraš danes zvoziti z dobrimi (za tahude fakse več kot s trojkami) ocenami, da se ti ne zaprejo vrata na faks, ki ti pa dejansko leži.
Saj ne misliš resno tega, kar si napisala v prvem delu? Ker nimam komentarja sploh na to. Luštno otrokom, ki cveka ne vidijo niti na daleč, reči, da imata lahko cvek, da ne bo mami nič huda. Vau! Pa ti si res skulirana. Prava hipi mama. Bi trojkarjem tudi rekla, da lahko nosijo cveke domov, da je vse kuuul in fajn? Bodo pač hodili v srednjo šolo do 30. leta.
Mogoče so pa ravno zato bili sproščeni in uspešni, ker sva jim dala vedet, da ni konec sveta, če dobijo cvek in da sva jim dala vedet, da se nima smisla sekirat zaradi zgodovine ali biologije, če jim ne gre, naj se potrudijo tam, kjer gre.
Kaj ima nekdo od študija in poklica v smeri, ki mu ne leži, pa naj je še tako zaposljiv poklic? Kaj bi avtor počel na študiju fizike ali kemije, če mu že v 2. letniku ne gre in vloži ogromno truda in živcev za dobre ocene? Bo zaposlen. Kako bo pa delal?[/quote]
Ne mešaj zdaj jabolk in kruha. Dijaku, ki je napisal, da se mora – pazi to, učit! za predmet (jaz sem mislila, da je šola temu namenjena), si napisala, naj se neha sekirat in naj uživa v srednji šoli, pa pusti te naravnoslovne predmete, čeprav fanta ravno naravoslovje zanima. Kot da je po srednji šoli življenja konec, smisel srednje šole pa je zabava. In tudi če ti predmet ne leži ga moraš danes zvoziti z dobrimi (za tahude fakse več kot s trojkami) ocenami, da se ti ne zaprejo vrata na faks, ki ti pa dejansko leži.
Saj ne misliš resno tega, kar si napisala v prvem delu? Ker nimam komentarja sploh na to. Luštno otrokom, ki cveka ne vidijo niti na daleč, reči, da imata lahko cvek, da ne bo mami nič huda. Vau! Pa ti si res skulirana. Prava hipi mama. Bi trojkarjem tudi rekla, da lahko nosijo cveke domov, da je vse kuuul in fajn? Bodo pač hodili v srednjo šolo do 30. leta.[/quote]
Prva ocena mojega najstarejšega na gimnaziji je bila cvek, velik kot hiša…
Avtor pravi, da bi študiral naravoslovje, a ima težave s kemijo in fiziko, kjer snovi ne razume, ne povezuje in nima logične predstave. Predvidevam, da to nista edina predmeta, ki se ju uči in se zdaj sekira, ker se mora učit dva predmeta.
Zanj ni študij naravoslovja, ki ima poudarek na fiziki in kemiji. Mogoče mu gre dobro biologija ali matematika, ampak pri izbiri študija bo moral biti pozoren tudi na predmete, ki mu ne gredo. Zakaj bi se mučil s temi predmeti, se sekiral in obremenjeval, če dobi oceno nižjo kot 5 ali 4? Naj “doktorira” s peticami tam, kjer je dober.
Lani in predlani pri mojih dveh in njihovih sošolcih ni bilo neke panike za vpis na faks. Maturo so vsi naredili, nihče ni padel, sošolci z 22, 23 točkami mature in dobrim-prav dobrim uspehom so se brez težav vpisali na dobre naravoslovne fakse.
Pred nekaj meseci je en 18 letnik umrl v prometni nesreči, danes je umrl 26 letnik brutalno pretepen, lani kar nekaj izgunulih in utopljenih mladih ljudi. Kako naj bo potem smisel življenja psihiranje s šolo in ocenami in vpisom na faks in službo in vse eno samo “moraš, moraš, moraš”? Res je, moraš, ampak ni se treba zato psihirat in spravljat v stres pri 16ih! Kaj bo z njimi pri 40? Vsi na tabletih ali v Polju? Resno, no, pustite otrokom dihat!
Ne mešaj zdaj jabolk in kruha. Dijaku, ki je napisal, da se mora – pazi to, učit! za predmet (jaz sem mislila, da je šola temu namenjena), si napisala, naj se neha sekirat in naj uživa v srednji šoli, pa pusti te naravnoslovne predmete, čeprav fanta ravno naravoslovje zanima. Kot da je po srednji šoli življenja konec, smisel srednje šole pa je zabava. In tudi če ti predmet ne leži ga moraš danes zvoziti z dobrimi (za tahude fakse več kot s trojkami) ocenami, da se ti ne zaprejo vrata na faks, ki ti pa dejansko leži.
Saj ne misliš resno tega, kar si napisala v prvem delu? Ker nimam komentarja sploh na to. Luštno otrokom, ki cveka ne vidijo niti na daleč, reči, da imata lahko cvek, da ne bo mami nič huda. Vau! Pa ti si res skulirana. Prava hipi mama. Bi trojkarjem tudi rekla, da lahko nosijo cveke domov, da je vse kuuul in fajn? Bodo pač hodili v srednjo šolo do 30. leta.[/quote]
Prva ocena mojega najstarejšega na gimnaziji je bila cvek, velik kot hiša…
Avtor pravi, da bi študiral naravoslovje, a ima težave s kemijo in fiziko, kjer snovi ne razume, ne povezuje in nima logične predstave. Predvidevam, da to nista edina predmeta, ki se ju uči in se zdaj sekira, ker se mora učit dva predmeta.
Zanj ni študij naravoslovja, ki ima poudarek na fiziki in kemiji. Mogoče mu gre dobro biologija ali matematika, ampak pri izbiri študija bo moral biti pozoren tudi na predmete, ki mu ne gredo. Zakaj bi se mučil s temi predmeti, se sekiral in obremenjeval, če dobi oceno nižjo kot 5 ali 4? Naj “doktorira” s peticami tam, kjer je dober.
Lani in predlani pri mojih dveh in njihovih sošolcih ni bilo neke panike za vpis na faks. Maturo so vsi naredili, nihče ni padel, sošolci z 22, 23 točkami mature in dobrim-prav dobrim uspehom so se brez težav vpisali na dobre naravoslovne fakse.
Pred nekaj meseci je en 18 letnik umrl v prometni nesreči, danes je umrl 26 letnik brutalno pretepen, lani kar nekaj izgunulih in utopljenih mladih ljudi. Kako naj bo potem smisel življenja psihiranje s šolo in ocenami in vpisom na faks in službo in vse eno samo “moraš, moraš, moraš”? Res je, moraš, ampak ni se treba zato psihirat in spravljat v stres pri 16ih! Kaj bo z njimi pri 40? Vsi na tabletih ali v Polju? Resno, no, pustite otrokom dihat![/quote]
Lahko ti garantiram, da fantu, ki je umrl, šola ni bila prioretita. Potem bi bilo mogoče drugače. Zgrešen argument do konca. Prek otroka ne moreš, ampak s tem, da otroku svetuješ, da iztisne iz sebe maksimum, še nikoli ni bilo nič narobe, s tem pa, da mu rečeš, naj se neha trudit, čeprav mu lahko kdaj pride prav, pa veliko. A ti tudi v življenju tako delaš? Ko je nekaj težko, kar odnehaš? Ko se ti v službi ne ljubi, greš domov?
Jaz sem družboslovka in da sem zvozila naravoslovne predmete, sem kri scala, pardon izrazu. Pa si predstavljaj, da bi mi mama rekla – eh, ne matraj se, posveti se družboslovju, saj matematike itak nikoli ne boš rabila. Uživaj življenje, boš pa popravce delala.
Japajade. Včasih je treba stisnit zobe, da se preguraš do tistega, kar res hočeš. Brez matematike, ki je res nikoli več nisem rabila, nikoli ne bi študirala tistega, kar sem hotela in v poklicu sem že 15 let presrečna. Zato previdno s takimi nasvetu, ki lahko nekomu zafurajo življenje. No, če ne bi bil MON, kjer upam, da nas/vas ne jemljejo preveč resno. Eno je forsiranje, drugo pa spodbuda. Najslabše je pa reči – briga te, uživaj. Če nekaj težko delaš, ne pomeni, da je nemogoče.
Prva ocena mojega najstarejšega na gimnaziji je bila cvek, velik kot hiša…
Avtor pravi, da bi študiral naravoslovje, a ima težave s kemijo in fiziko, kjer snovi ne razume, ne povezuje in nima logične predstave. Predvidevam, da to nista edina predmeta, ki se ju uči in se zdaj sekira, ker se mora učit dva predmeta.
Zanj ni študij naravoslovja, ki ima poudarek na fiziki in kemiji. Mogoče mu gre dobro biologija ali matematika, ampak pri izbiri študija bo moral biti pozoren tudi na predmete, ki mu ne gredo. Zakaj bi se mučil s temi predmeti, se sekiral in obremenjeval, če dobi oceno nižjo kot 5 ali 4? Naj “doktorira” s peticami tam, kjer je dober.
Lani in predlani pri mojih dveh in njihovih sošolcih ni bilo neke panike za vpis na faks. Maturo so vsi naredili, nihče ni padel, sošolci z 22, 23 točkami mature in dobrim-prav dobrim uspehom so se brez težav vpisali na dobre naravoslovne fakse.
Pred nekaj meseci je en 18 letnik umrl v prometni nesreči, danes je umrl 26 letnik brutalno pretepen, lani kar nekaj izgunulih in utopljenih mladih ljudi. Kako naj bo potem smisel življenja psihiranje s šolo in ocenami in vpisom na faks in službo in vse eno samo “moraš, moraš, moraš”? Res je, moraš, ampak ni se treba zato psihirat in spravljat v stres pri 16ih! Kaj bo z njimi pri 40? Vsi na tabletih ali v Polju? Resno, no, pustite otrokom dihat![/quote]
Lahko ti garantiram, da fantu, ki je umrl, šola ni bila prioretita. Potem bi bilo mogoče drugače. Zgrešen argument do konca. Prek otroka ne moreš, ampak s tem, da otroku svetuješ, da iztisne iz sebe maksimum, še nikoli ni bilo nič narobe, s tem pa, da mu rečeš, naj se neha trudit, čeprav mu lahko kdaj pride prav, pa veliko. A ti tudi v življenju tako delaš? Ko je nekaj težko, kar odnehaš? Ko se ti v službi ne ljubi, greš domov?
Jaz sem družboslovka in da sem zvozila naravoslovne predmete, sem kri scala, pardon izrazu. Pa si predstavljaj, da bi mi mama rekla – eh, ne matraj se, posveti se družboslovju, saj matematike itak nikoli ne boš rabila. Uživaj življenje, boš pa popravce delala.
Japajade. Včasih je treba stisnit zobe, da se preguraš do tistega, kar res hočeš. Brez matematike, ki je res nikoli več nisem rabila, nikoli ne bi študirala tistega, kar sem hotela in v poklicu sem že 15 let presrečna. Zato previdno s takimi nasvetu, ki lahko nekomu zafurajo življenje. No, če ne bi bil MON, kjer upam, da nas/vas ne jemljejo preveč resno. Eno je forsiranje, drugo pa spodbuda. Najslabše je pa reči – briga te, uživaj. Če nekaj težko delaš, ne pomeni, da je nemogoče.[/quote]
Maturiranc bi študiral naravoslovje iz predmetov, ki mu ne gredo. wtf?
Lahko ti garantiram, da fantu, ki je umrl, šola ni bila prioretita. Potem bi bilo mogoče drugače. Zgrešen argument do konca. Prek otroka ne moreš, ampak s tem, da otroku svetuješ, da iztisne iz sebe maksimum, še nikoli ni bilo nič narobe, s tem pa, da mu rečeš, naj se neha trudit, čeprav mu lahko kdaj pride prav, pa veliko. A ti tudi v življenju tako delaš? Ko je nekaj težko, kar odnehaš? Ko se ti v službi ne ljubi, greš domov?
Jaz sem družboslovka in da sem zvozila naravoslovne predmete, sem kri scala, pardon izrazu. Pa si predstavljaj, da bi mi mama rekla – eh, ne matraj se, posveti se družboslovju, saj matematike itak nikoli ne boš rabila. Uživaj življenje, boš pa popravce delala.
Japajade. Včasih je treba stisnit zobe, da se preguraš do tistega, kar res hočeš. Brez matematike, ki je res nikoli več nisem rabila, nikoli ne bi študirala tistega, kar sem hotela in v poklicu sem že 15 let presrečna. Zato previdno s takimi nasvetu, ki lahko nekomu zafurajo življenje. No, če ne bi bil MON, kjer upam, da nas/vas ne jemljejo preveč resno. Eno je forsiranje, drugo pa spodbuda. Najslabše je pa reči – briga te, uživaj. Če nekaj težko delaš, ne pomeni, da je nemogoče.[/quote]
Maturiranc bi študiral naravoslovje iz predmetov, ki mu ne gredo. wtf?[/quote]
Ne vem, če veš, kako izgleda, ko ti predmet res ne gre. Takole, kot je opisal, že ne. Pa ne govorimo o študiju teh predmetov, ampak poti, ki do tja vodi, ki ta predmeta mogoče vključuje. Če štekaš razliko. Rahlo matranje ni težava s predmetom. Puljenje las, cveki in popravci so težave s predmetom. In ko ti predmet ne gre, iščeš vsak študij, kjer bi se mu izognil, česar pa ta fant ne počne. Gimnazija – “porabim veliko časa za učenje” – a ni to smisel gimnazije?
Maturiranc bi študiral naravoslovje iz predmetov, ki mu ne gredo. wtf?[/quote]
Ne vem, če veš, kako izgleda, ko ti predmet res ne gre. Takole, kot je opisal, že ne. Pa ne govorimo o študiju teh predmetov, ampak poti, ki do tja vodi, ki ta predmeta mogoče vključuje. Če štekaš razliko. Rahlo matranje ni težava s predmetom. Puljenje las, cveki in popravci so težave s predmetom. In ko ti predmet ne gre, iščeš vsak študij, kjer bi se mu izognil, česar pa ta fant ne počne. Gimnazija – “porabim veliko časa za učenje” – a ni to smisel gimnazije?[/quote]
Džabe tebi družboslovni faks, ko ne znaš brati in bereš selekcionirano.
Rad bi šel na naravosloven faks,čeprav porabim za učenje kemije in fizike veliko časa in se rahlo matram.Ta smer me še kar zanima,ampak imam težave pri povezovanju snovi in logičnem razmišljanju,sklepanju ugotovitev in podobnem
Snov ga kao zanima, a nima pojma, za kaj se gre. Napifla se, ka se lahko in to mu vzame veliko časa. Piflanje ni znanje.
Ne vem, če veš, kako izgleda, ko ti predmet res ne gre. Takole, kot je opisal, že ne. Pa ne govorimo o študiju teh predmetov, ampak poti, ki do tja vodi, ki ta predmeta mogoče vključuje. Če štekaš razliko. Rahlo matranje ni težava s predmetom. Puljenje las, cveki in popravci so težave s predmetom. In ko ti predmet ne gre, iščeš vsak študij, kjer bi se mu izognil, česar pa ta fant ne počne. Gimnazija – “porabim veliko časa za učenje” – a ni to smisel gimnazije?[/quote]
Džabe tebi družboslovni faks, ko ne znaš brati in bereš selekcionirano.
Rad bi šel na naravosloven faks,čeprav porabim za učenje kemije in fizike veliko časa in se rahlo matram.Ta smer me še kar zanima,ampak imam težave pri povezovanju snovi in logičnem razmišljanju,sklepanju ugotovitev in podobnem
Snov ga kao zanima, a nima pojma, za kaj se gre. Napifla se, ka se lahko in to mu vzame veliko časa. Piflanje ni znanje.[/quote]
Marija sveta, prvič slišim, da se fiziko pifla. Potem bi jo morala jaz kot družboslovka razturat, pa sem s piflanjem fasala cveke.
Jaz tega fanta berem kot zelo samokritičnega, ker gimnazijcev, ki nimajo nobenih težav s kemijo in fiziko je zelo malo.