Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Grd odnos otrok do hrane – tabu tema

Grd odnos otrok do hrane – tabu tema

V eni od tem se je odprla sicer tabu tema – grd odnos otrok v šolah do hrane. Ker imajo vsega preveč . Na posnetku pokažejo polne sode z odpadno hrano – ajdov kruh z orehi (veste, da je v trgovini med dražjimi in si ga marsikdo, sploh upokojenci, ne more privoščiti), sir jošt, banane itd.
Ena omenja, da otroci pljuvajo v sklede s sadjem, stiskajo banane, da “eksplodirajo”. V smeti gredo celi zrezki, ker jim omaka ni všeč.
Meni se zdi to grozljivo.

Imamo oddajo na radiu, kjer otroci vsak teden jokajo, da so lačni. Verjamem, da taki res so. Po drugi strani pa tako “presran” odnos do hrane. Tega je preveč! Taki otroci bi si zaslužili najstrožjo kazen, zaradi mene lahko tudi izključitev iz šole.

Pokažite te posnetke upokojenkam, ki stikajo mesec z mesecem ob samem krompirju in zelju. Ki brskajo pod orehi po parku, da bi kakega našle.

Kam smo prišli?!?

Saj so osamljeni starejši v velikih stanovanjih tudi tabu. Pa imajo otroke, vnuke. Sploh ženske, ki so vdove.
Sem se z eno pogovarjala, ki komaj še pride do klopice pred stolpnico, v kateri stanuje.
Mi je povedala, kako si želi v dom, kjer ima prijateljico, kako je tam lepo.
Pa nima denarja.
Sem razmišljala, kako bi lahko njeni oddali stanovanje in bi ona lahko šla v dom. Ampak ona si jim tega niti ne upa povedati. Ve, da bo stanovanje dobil vnuk. Obišče jo pa skoraj nikoli. Sin poredko. So prezaposleni. Tako jih opravičuje.
Potem sem se pogovarjala z neko privatnico, ki ne more skrbeti za mamo, ki živi nedaleč od nje.
Najamejo ji negovalko.
Če bi mater vzela k sebi in nekoga, bi ji vodil gospodimjstvo in varoval mater. Oh, to pa ne. Pa mi ni bilo jasno, zakaj ne. In tudi nisem zvedela, niti nisem želela vprašati.
Ta problem, tudi otrok, je posledica medgeneracijske ločenosti.
Mladi in stari nimajo več stikov ali premalo, ni prenosa normalnega vrednotenja, niti izkušenj starejše na mlajše generacije, ni normalnega odraščanja, niti staranja.
Ni prenosa znanj in veščin, ni prenosa zdravega odnosa do vrednotenja vsega, kar je otroku potrebno vedeti, usvojiti, ga naučiti.
Učitelj ni vzgojitelj.
To so starši.
Če ps starši, niti učitelji teh vrednot, vrednotenja samega, več nimajo, tega niti ne vedo, da bi ga morali dajati, posredovati.
Danes je trend, da je tako posredovanje vršitev pritiska na otroke.
Učitelji so pod strogim nadzorom diktatorjev šolskega sistema.
Mladi se tega niti ne zavedajo.

Nevem no a vi odrasli idijoti sploh kdaj pomislite da otroci hrane ne jejo ker jim dejansko ni všeč? ajdov kruh z orehi? no to je preseravanje. Kdo za koji kurac si želi to jesti? Prehrana v osnovnih šolah je za kozlat. Malice… npr, ribji namaz? ste vi prizadeti v glavo alka? smrdi, ogabno izgleda, boli me kurac če je komu všeč, večini pač ni. Otroci dobijo eno skledo in 5 nožev da si mažejo. veste kako ogabno izgleda ko jih to naredi 30 in je vse napacano itd? ali pa jajčni namaz? še slabše. Dej dej dej ste glupi u glavo vsi no, normalna malica kakšen kos kruha, rezina sira morda celo šunke, in pa jabolko. Glava me boli ko kdaj vidim kak šolski jedilnik. In pol se čudite zakaj je toliko hrane zavržene? ČE JE “ZDRAVO” ŠE NE POMENI DA JE VSEM DOBRO IN DA BODO TO JEDLI. Dobre ampak res dobre hrane nihče ne meče stran… kdor trdi nasportno je idiot ali pa neve kaj je dobra hrana

nova
Uredništvo priporoča

Produkt neosvescenih starsev,ki so jih navadili na ceneno,umetno,s hranili prazno hrano..bel kruh,napolitanke,piskote,cokolesnike,pastete in ostalo sr.nje od ”hrane”.

Če nekdo neke hrane ne mara, ima seveda vso pravico, da tiste hrane ne je. Vendar se v takem primeru reče: “Hvala ne bom.” Ne pa da se s hrano nespoštljivo ravna kot opisuje “vsega preveč”! Tu je težava in tako ravnanje s hrano, bi bilo potrebno ostro sankcionirat! Ne pa da se pljuvanje v skledo s sadjem opravičuje s tem, da otrok ne mara sadja.

Pri hčerki so v prvem razredu imeli učiteljico, ki je bila izredno stroga, kar se tiče hrane. Pri malici je vsak otrok lahko povedal ali bo polovičko kruha ali bo cel kos kruha, ali bo namazan kruh ali raje brez namaza. Če namaza niso poznali, jim je za pokušino namazala čisto mali košček, da so poskusili in se potem odločili. Ko si je pa otrok izbral, je moral izbrano pojesti do konca. Brez milosti. Je v naprej staršem na roditeljskem sestanku povedala, da ne bo tolerirala, da otrok reče, da bo cel kos kruha z namazom, potem pa po enem ugrizu želi kruh odnest med odpadke. So nekateri starši hoteli že skakat v luft, pa je tudi njih hitro utišala. Do hrane bo zahtevala spoštljiv odnos. Ni problem, če kdo česa ne mara – naj to odkrito pove in namesto, da gre kos kruha z namazom v smeti je tudi za otroka bolje, da poje kos kruha brez namaza. Če nekdo ni posebno lačen, lahko poje najprej polovico kosa kruha in če bo želel seveda dobi še. Ko so si starši opomogli od šoka, je zadeva super stekla. V smeti niso metali tako rekoč ničesar. Pogosto je seveda nekaj kosov kruha, sadja, zelenjave, namaza ostalo in to jih vrnili v kuhinjo. Vendar je bila to nedotaknjena hrana, ki so jo lahko kasneje ponudili otrokom, ki so bili lačni, vendar na primer niso bili naročeni na kosilo.

Ta zadnji komentar bi sicer lahko bil malo bolj nezen, je pa se kako realen.

Cel teden ze vlacite po zobeh ta ajdov kruh. Prvo, ajda ima mocen okus, ki je nekomu vsec, drugi pa ga ne mara. Kot npr olive. Ce nisi preprican, daj na mizo nekaj nevtralnega, je osnovno pravilo. Nihce ne bo vzhicen, pa tudi nihce ne bo ostal lacen.

Razen tega to drago ajdovo cudo vsebuje tudi orehove lupine in ga je treba hudo previdno jesti, ce noces koncati pri zobarju.

S sadjem je pa tudi tako… preverjeno na nic presranih otrocih. Ce das cele sadeze, se jih marsikateri “prestrasi”. Celo srednje veliko jabolko ali cela banana je prevelika porcija in potem raje pustijo. Ce je narezano na krhlje, pa gre prav dobro “v promet”. Enako je s surovo zelenjavo.

Ce je omaka zanic, kar je v menzah na zalost pogosto, je pac fajn imeti moznost, da je ne vzames. A je tako tezko deliti posebej zrezke in posebej omako? Jih je nujno utapljati v mokasti godlji ali bi lahko kdo dobil suh kos mesa, ce zeli?

Ce ne gre, pa je boljse solska kosila ukiniti. Otroci so v soli najvec do 16. ure in ce imajo v tem casu eno ali celo dve malici, jim do kosila doma ne bo hudega. Bo pa treba pac zavrzati predpasnik in skuhati doma namesto besnega razvazanja po popoldanskih dejavnostih.

A to je pa ok, da otroka brez milosti siliš, da poje do konca, čeprav ne more več?

A to je pa ok, da otroka brez milosti siliš, da poje do konca, čeprav ne more več?[/quote]

Je ok, če je otrok imel možnost izbrati mali košček, pa je namesto tega izbral velik kos, enkrat ugriznil in vrgel stran. Saj prvi mesec so vsi otroci dobivali najprej polovične koščke, tako da je bilo vsem otrokom kristalno jasno kakšna količina je en mali polovičen košček ali pa dva taka koščka (torej cel kos kruha). In po tem času je tudi učiteljica že vedela, kdo vsak dan poje samo eno polovičko in je sit in kdo vsak dan poje dve ali tri polovičke. Če otrokom ponudiš male koščke, je povsem pravilno, da te male koščke pojedo do konca. Če niso več lačni, pa ne rabijo vzet še enega koščka. Tudi pri sadju so imeli možnost dobiti samo krhelj ali dva jabolka ali polovico banane. Če pa je nekdo vztrajal, da hoče celo jabolko in potem samo enkrat ugriznil in vrgel jabolko v koš, je pa po mojem mnenju zelo vzgojno, da odrasel (starš ali učitelj) otroku da jasno vedet, da je tako ravnanje nedopustno!

Otroci kar dobro zaznajo, kdaj niso lačni ali kdaj so zelo lačni. Če jim seveda damo možnost, da lakoto začutijo. Dandanes so neredki otroci, ki sploh ne poznajo občutka lakote. Še preden jim telo sporoči, že čaka skrbna mama s kakšnim prigrizkom (da ja revček ne bo kakšno minutko lačen). No, smo imeli v hčerkinem razredu otroka, za katerega je mama trdila, da je nujno potrebno, da mu učiteljica dovoli jesti med poukom razne frutabele in podobno, ker otrok pač ne sme biti lačen! Otrok je bil popolnoma zdrav in učiteljica ni pristala na mamine zahteve. Se je otrok kar lepo navadil počakat do naslednjega obroka. Imamo pa v razredu tudi otroka z diabetesom tipa 1, ki si mora tudi med poukom stalno meriti krvni sladkor in pri prenizkem krvnem sladkorju seveda lahko takoj poje bonbončke glukoze, pri previsokem krvnem sladkorju pa si vbrizga inzulin. Ta otrok ima seveda poseben režim hranjenja, v tej temi pa govorimo o zdravih otrocih, ki se iz hrane delajo norca, in te otroke morajo v šoli vzgajati učitelji, če jih že starši niso znali/zmogli/hoteli vzgojiti…

Zakaj pa naj bi bila to tabu tema?


Glede vrednot se pogojno strinjam, ampak glede prenosa znanja in veščin med generacijami se pa sprašujem, če to misliš čisto resno. Moja stara mama je učila mojo mamo, da morajo biti otroci tako debeli, da imajo kolobarje pod komolci. In mene je učila, da moram biti v življenju vedno tiho in se smehljati in reči ja ne glede na to, kaj od mene zahtevajo ali kaj z menoj počnejo. In moja mama me je učila, da je treba enomesečnemu otroku dajati limonin sok za vitamine in trdo hrano in da mora alergični otrok jesti vse po vrsti, da se ga ne razvaja, pa da se nikoli ne gre k dojenčku, če joka, pa da se otroku neha dajati antibiotike takoj, ko pade vročina … Hvala za modrost starejših generacij.


Glede vrednot se pogojno strinjam, ampak glede prenosa znanja in veščin med generacijami se pa sprašujem, če to misliš čisto resno. Moja stara mama je učila mojo mamo, da morajo biti otroci tako debeli, da imajo kolobarje pod komolci. In mene je učila, da moram biti v življenju vedno tiho in se smehljati in reči ja ne glede na to, kaj od mene zahtevajo ali kaj z menoj počnejo. In moja mama me je učila, da je treba enomesečnemu otroku dajati limonin sok za vitamine in trdo hrano in da mora alergični otrok jesti vse po vrsti, da se ga ne razvaja, pa da se nikoli ne gre k dojenčku, če joka, pa da se otroku neha dajati antibiotike takoj, ko pade vročina … Hvala za modrost starejših generacij.[/quote]

No, lepo si iz konteksta iztrgala nekaj popolnoma drugega in si prilagodila po svoji interpretaciji.
Tema je o tabujih. In moj argument je nepovezanosti generacij, osamljenost starejših in mlajših, ne srednjih.
Zakaj?
Ker, kot kaže, srednja izolira mlajše, na račun starejših- to pa je tabu tema.
Srednja generacija ima pa ja izoblikovane vrednote, kaj je prav in kaj ni, se lahko odloča pravilno, mar ne? Se zaradi prepričanj, da ravnajo starejši napak, izolira mlajšo generacijo, da niti nima možnosti vedeti, kaj in kdo so njeni predniki?
Zaradi pomarančnega soka in, da je včasih dobro otroku dati mir?
Ker se srednja generacija panično boji mnenja pediatrov in medijskega linča na socialnih mrežah?
Nas torej vzgajajo, nam življenje krojijo mediji in njihovi spini?
Praksa je pokazala, da so otroci vse prevečkrat obdani z preveč skrbnimi, beri, prestrašenimi, starši, ki otroku niti ne dovolijo, da bi se v miru naspal. Že dojenčka mati ne položi v posteljico po dojenju, pač pa ji visi še vedno ns dojki, četudi je sit.
In normalno, da ga vsak premik matere zmoti in se mora zopet priklopiti.
Tako se enoletni otrok ni sposoben ločiti od nje, ko mora v varstvo, niti si NE ZNA nesti koščka hrane v usta, ker ga niti ne zna držati v rokah. Videno in doživeto.
In kaj se dogaja?
Mladi so nesposobni sožitja z že srednjo generacijo.
Ker se ne morejo prilagoditi.
To vedo predvsem tisti, ki nimajo pomoči starejše generacije in so za vse sami.
Starejpa generacija pa je na drugi strani osamljena.

Boš rekla, da je tako v redu?
Vrednote niso le ozko mnenje in počutje posameznika, ki se v svetu ne znajde sam s svojo glavo, brez, da se mu vedno vse servira iz medijev.
Pač pa je osnova vedenje in znanje, ter veščine, kako zaupati v svojo lastno presojo, ki jo je pridobil ravno od svojih starejših, ter, da zavrne tudi kaj od njih, če mu to dela škodo, brez, da ima zaradi tega slab občutek. Temu se reče zdrava popotnica.
Ne pa izgubljenost v vesolju.
Prav zaradi izgubljenosti se na otrocih eksperimentira.
Eh, ne mi reči, da je to za otroke dobro, niti za narod, kot tak.
Otroke starši vzgajamo z vzgledom, ker se s starši identificirajo.
Če se ne s starši, se bodo pa z mediji.
Kako se boš počutila, ko boš od vnukov izolirana, ker bo zopet nova moda vzgoje, ki jo narekuje tvoj medij? Ker lastni presoji ne zaupaš, kot nisi svoji materi, kaj šele babici?
Tako si sporočila tudi svojim otrokom.
Da se lastni presoji ne sme zaupati.
Ket tvoje življenje kreira nekdo drug.

In tako nastanejo tabuji.

Zelo enostavno. Otroci ne jedo zato, KER NISO LAČNI! Če bi bili lačni, bi pojedli.
Seveda niso lačni, če pa so ob 10. uri jedli malico. Saj tudi mi odrasli ne pojemo toliko. Če ob deseti uri ješ malico, ne moreš opoldan jesti kosila.
Mi – naša generacija, smo pojedli, kar so nam dali za malico. Da, bili smo lačni. Z veseljem smo pojedli tisto rezino črnega kruha s tanko rezino sira ali salame. Ali pa namazano s pašteto ali z marmelado. Z veseljem smo spili skodelico čaja ali mleka. Skoraj stepli smo se za krajček.
V šoli bi morali razmišljati o tem, da bi dali otrokom polovične obroke in da bi zamaknili kosilo na kasnejšo uro. Dejansko tudi otrok ne potrebuje velikega zrezka, dovolj je, če poje majhen košček mesa ali pa krožnik mineštre in dve palačinki. Ali pa krožnik pašte in zraven solato ali kakšno drugo zelenjavo.
Še to: prepričana sem, da v šolah dobro kuhajo. Kuhajo za ljudi. Ni presoljeno, ni zažgano, ni preveč začinjeno. Vse je preveč razvajeno.

A to je pa ok, da otroka brez milosti siliš, da poje do konca, čeprav ne more več?[/quote]

Je ok, če je otrok imel možnost izbrati mali košček, pa je namesto tega izbral velik kos, enkrat ugriznil in vrgel stran. Saj prvi mesec so vsi otroci dobivali najprej polovične koščke, tako da je bilo vsem otrokom kristalno jasno kakšna količina je en mali polovičen košček ali pa dva taka koščka (torej cel kos kruha). In po tem času je tudi učiteljica že vedela, kdo vsak dan poje samo eno polovičko in je sit in kdo vsak dan poje dve ali tri polovičke. Če otrokom ponudiš male koščke, je povsem pravilno, da te male koščke pojedo do konca. Če niso več lačni, pa ne rabijo vzet še enega koščka. Tudi pri sadju so imeli možnost dobiti samo krhelj ali dva jabolka ali polovico banane. Če pa je nekdo vztrajal, da hoče celo jabolko in potem samo enkrat ugriznil in vrgel jabolko v koš, je pa po mojem mnenju zelo vzgojno, da odrasel (starš ali učitelj) otroku da jasno vedet, da je tako ravnanje nedopustno!

Otroci kar dobro zaznajo, kdaj niso lačni ali kdaj so zelo lačni. Če jim seveda damo možnost, da lakoto začutijo. Dandanes so neredki otroci, ki sploh ne poznajo občutka lakote. Še preden jim telo sporoči, že čaka skrbna mama s kakšnim prigrizkom (da ja revček ne bo kakšno minutko lačen). No, smo imeli v hčerkinem razredu otroka, za katerega je mama trdila, da je nujno potrebno, da mu učiteljica dovoli jesti med poukom razne frutabele in podobno, ker otrok pač ne sme biti lačen! Otrok je bil popolnoma zdrav in učiteljica ni pristala na mamine zahteve. Se je otrok kar lepo navadil počakat do naslednjega obroka. Imamo pa v razredu tudi otroka z diabetesom tipa 1, ki si mora tudi med poukom stalno meriti krvni sladkor in pri prenizkem krvnem sladkorju seveda lahko takoj poje bonbončke glukoze, pri previsokem krvnem sladkorju pa si vbrizga inzulin. Ta otrok ima seveda poseben režim hranjenja, v tej temi pa govorimo o zdravih otrocih, ki se iz hrane delajo norca, in te otroke morajo v šoli vzgajati učitelji, če jih že starši niso znali/zmogli/hoteli vzgojiti…[/quote]

No, meni je pa otroka kadarkoli siliti, da poje do konca, sadistično. Sem doživljala to kot otrok in to ti pusti posledice za vse življenje. Ne plozaj, prosim, da človek vnaprej ve, koliko je lačen. Tega ne ve nihče. Smo pač navajeni, da pojemo do konca, če bi še ali ne. Otrok v 1. razredu ima še zelo dober občutek, kdaj ima dost in takrat naj neha jest. Brez pardona. Ko slišim nekoga reči: Samo še to, no, saj bo šlo, pa eno za mamico, se mi še zdaj obrne želodec. Občutek sitosti nam je dan z razlogom, ko signal prezremo, naredimo štalo. Že prav, da se nadzoruje, da se hrane ne meče stran, ampak ne na račun tega, da jo otroci pod prisilo pojejo, no. Kako si učiteljica lahko to sploh dovoli?

Moj otrok je do vsopa v vrtec jedel vse. V vrtcu je v dve mesecih nehal jesti skoraj vse, pristal na špagetih, čokolinu, jabolkih in bananah. Potem je pa prišla pomočnica vzgojiteljice Jana, ki jih je naučila jesti vse! Vsakemu je dala za probat, probaj majhen košček, poskusi, pregrizi, če ti ni všeč, pljuni. V kratkem času so otroci jedli večinoma vse.

Glede ajdvega kruha in ostalih jedi z močnejšim okusom, na to se otroke navaja doma. Moj sin in moja nečaka jedo večinoma vse. Ja, en je nor na krompir in mu ni do mesa, drugi bi samo meso, to je že res, ampak pri kosilu pojedo vsaj malo tudi tistega, kar načeloma ni ravno njihova najljubša hrana.
Znanka mi je zadnjič razlagala, da njeni pa nič ne jedo, pa so druga triada OŠ, torej ne majhni otroci. Zjutraj pijejo mleko, včasih čokolino, za kosilo gole testenine brez vsega, ker nič ne marajo. Halooo! Saj je res veliko bolj enostavno kuhati vsak dan testenine, ampak ta otrok hodi v šolo in ima tam kosilo in tam niso vsak dan testenine na meniju! Pa kako hudiča ti ni žal lastnega otroka, da je v šoli lačen? Med nešteto okusi, ni vrag, da mu ne paše noben drug razen mleka in testenin!

Razumem, da kdo česa ne mara, tudi pri nas sin ne mara nekaj stvari, ampak ko vidiš, kaj je za kosilo, pač tistega, kar ne maraš, si ne naložiš na krožnik!
Aja, starši ste plačali kosilo in vašemu pripada ajdov kruh, ohrovt in goveji zrezek, kar ne ara, pa bo šlo v smeti, a ne, ampak vi ste to plačali in nihče ne bo tega dobil namesto vašega nevzgojenega in izbirčnega Sončka, bolje da konča v smeteh! Butare!

Je ok, če je otrok imel možnost izbrati mali košček, pa je namesto tega izbral velik kos, enkrat ugriznil in vrgel stran. Saj prvi mesec so vsi otroci dobivali najprej polovične koščke, tako da je bilo vsem otrokom kristalno jasno kakšna količina je en mali polovičen košček ali pa dva taka koščka (torej cel kos kruha). In po tem času je tudi učiteljica že vedela, kdo vsak dan poje samo eno polovičko in je sit in kdo vsak dan poje dve ali tri polovičke. Če otrokom ponudiš male koščke, je povsem pravilno, da te male koščke pojedo do konca. Če niso več lačni, pa ne rabijo vzet še enega koščka. Tudi pri sadju so imeli možnost dobiti samo krhelj ali dva jabolka ali polovico banane. Če pa je nekdo vztrajal, da hoče celo jabolko in potem samo enkrat ugriznil in vrgel jabolko v koš, je pa po mojem mnenju zelo vzgojno, da odrasel (starš ali učitelj) otroku da jasno vedet, da je tako ravnanje nedopustno!

Otroci kar dobro zaznajo, kdaj niso lačni ali kdaj so zelo lačni. Če jim seveda damo možnost, da lakoto začutijo. Dandanes so neredki otroci, ki sploh ne poznajo občutka lakote. Še preden jim telo sporoči, že čaka skrbna mama s kakšnim prigrizkom (da ja revček ne bo kakšno minutko lačen). No, smo imeli v hčerkinem razredu otroka, za katerega je mama trdila, da je nujno potrebno, da mu učiteljica dovoli jesti med poukom razne frutabele in podobno, ker otrok pač ne sme biti lačen! Otrok je bil popolnoma zdrav in učiteljica ni pristala na mamine zahteve. Se je otrok kar lepo navadil počakat do naslednjega obroka. Imamo pa v razredu tudi otroka z diabetesom tipa 1, ki si mora tudi med poukom stalno meriti krvni sladkor in pri prenizkem krvnem sladkorju seveda lahko takoj poje bonbončke glukoze, pri previsokem krvnem sladkorju pa si vbrizga inzulin. Ta otrok ima seveda poseben režim hranjenja, v tej temi pa govorimo o zdravih otrocih, ki se iz hrane delajo norca, in te otroke morajo v šoli vzgajati učitelji, če jih že starši niso znali/zmogli/hoteli vzgojiti…[/quote]

No, meni je pa otroka kadarkoli siliti, da poje do konca, sadistično. Sem doživljala to kot otrok in to ti pusti posledice za vse življenje. Ne plozaj, prosim, da človek vnaprej ve, koliko je lačen. Tega ne ve nihče. Smo pač navajeni, da pojemo do konca, če bi še ali ne. Otrok v 1. razredu ima še zelo dober občutek, kdaj ima dost in takrat naj neha jest. Brez pardona. Ko slišim nekoga reči: Samo še to, no, saj bo šlo, pa eno za mamico, se mi še zdaj obrne želodec. Občutek sitosti nam je dan z razlogom, ko signal prezremo, naredimo štalo. Že prav, da se nadzoruje, da se hrane ne meče stran, ampak ne na račun tega, da jo otroci pod prisilo pojejo, no. Kako si učiteljica lahko to sploh dovoli?[/quote]
vidiš da ne razumeš. ravno nadzorovanja jih uči učiteljica.



Pa kaj ti ni jasno?!!

Učiteljica želi otroka naučiti odgovornosti do hrane in sebe. Kaj je narobe, če reče učencu, če si vzel cel kos ga pa še pojej? To je že problem? Odločitev otroka in posledica njegove odločitve. Bo drugič pač bolj pretanjeno poslušal sebe.
Ne pa da tamali reče ja bom, bom pojedel, cel kos, obljubim. Potem pa en grižljaj pa kao ne more več? resno? Pol vzemi le pol kosa. Dodaš vedno lahko, ko pa je kruh enkrat namazan in pretacan gre pa le v smeti.
Pa ta stavek ‘Kako si učiteljica dovoli’? Ma bodi srečna, da je še kje kdo, ki mu je kaj mar, ne pa da samo pogleda stran, ko se cele gore malice mečejo stran. Pa vsako leto jadikovanje na roditeljskih o pretiranih cenah obrokov – ja tudi zavržena hrana vpliva na to, a ne?
Stavim, da si ti ena tistih mam, ki otroku kjub navodilom učiteljice daje prigrizke za med poukom s sano v šolo in, ki kljub šolski malici na enodnevnih izletih ubogemu lačnemu otročku napakira dovolj sladkarij za večdnevno potovanje.
ma kakšno siljenje, to da poskusi nove neznane jedi en grižljaj? Kako so eni otroci sploh prešli iz otroških kašic na normalno hrano, če je zločin že, če poskusijo kaj, česa ne poznajo od doma.


In vse to zato, da bo njihov sonček zadovoljen.
Kar pa ni drugega kot zanemarjenje otroka in ignoranca do otrokovega zdravja.
Vsa čast tistim učiteljem, vzgojiteljem…ki si ob vseh teh razvajenih otrocih in zblojenih starših, upajo disciplinirati otroke in vsaj poskusiti vcepiti spoštovanje do hrane.



Pa kaj ti ni jasno?!!

Učiteljica želi otroka naučiti odgovornosti do hrane in sebe. Kaj je narobe, če reče učencu, če si vzel cel kos ga pa še pojej? To je že problem? Odločitev otroka in posledica njegove odločitve. Bo drugič pač bolj pretanjeno poslušal sebe.
Ne pa da tamali reče ja bom, bom pojedel, cel kos, obljubim. Potem pa en grižljaj pa kao ne more več? resno? Pol vzemi le pol kosa. Dodaš vedno lahko, ko pa je kruh enkrat namazan in pretacan gre pa le v smeti.
Pa ta stavek ‘Kako si učiteljica dovoli’? Ma bodi srečna, da je še kje kdo, ki mu je kaj mar, ne pa da samo pogleda stran, ko se cele gore malice mečejo stran. Pa vsako leto jadikovanje na roditeljskih o pretiranih cenah obrokov – ja tudi zavržena hrana vpliva na to, a ne?
Stavim, da si ti ena tistih mam, ki otroku kjub navodilom učiteljice daje prigrizke za med poukom s sano v šolo in, ki kljub šolski malici na enodnevnih izletih ubogemu lačnemu otročku napakira dovolj sladkarij za večdnevno potovanje.
ma kakšno siljenje, to da poskusi nove neznane jedi en grižljaj? Kako so eni otroci sploh prešli iz otroških kašic na normalno hrano, če je zločin že, če poskusijo kaj, česa ne poznajo od doma.[/quote]

Svetovna traparija je šestletnega otroka sploh vprašat, koliko bo pojedel!!!! Kaj pa on ve? Je naj, dokler ni sit, potem pa mora pustit, ne pa se basat, ker učiteljica s šibo stoji nad njim. Karikiram, ampak štekaš menda? Nikoli se ne sme jesti pod prisilo, to ti je menda jasno???
Pa pusti to okušanje neznanih jedi, prigrizke in ostalo navlako, ki jo vlečeš v to temo, ker govorim izključno o siljenju s hrano. To so delali včasih in je bil kriminal. Vse pojest! Da ne bi kaj ostalo na krožniku! Vsak otrok, ki je lačen, bo rekel več, da ne bi slučajno ostal brez. Na polovici ima dovolj. In kaj zdaj? Naj preostanek zbaše v usta, da bo učiteljica zadovoljna? Ne se hecat, no. Vsak človek mora imeti pravico, da ne je, če mu ne paše. Pa če se ga je stokrat vprašalo. Od par grižljajev ostankov ne bo nobenega konec.

Citiram:
“Mladi in stari nimajo več stikov ali premalo …”

Z veseljem bi imela stike s svojo materjo, ampak … toliko laži, manipulacije, metanja polen pod noge, ter privošljivosti nad mojimi neuspehi nisem bila deležna od nikogar drugega.
Pa sem kljub temu stisnila zobe in ji pomagala, a je šlo vse skupaj predaleč.

Dokler ne bodo tudi starši spoštljivi in iskreni do svojih odraslih otrok, naj tega tudi ne pričakujejo od svojih otrok.
Koliko jih dobesedno ‘pobegne’ in pretrga stike s svojimi starši …ker jih ti dobesedno
UNIČUJEJO.
In ta med generacijski prepad bo čedalje večji …in vsi bomo s tem za veliko prikrajšani.



Pa kaj ti ni jasno?!!

Učiteljica želi otroka naučiti odgovornosti do hrane in sebe. Kaj je narobe, če reče učencu, če si vzel cel kos ga pa še pojej? To je že problem? Odločitev otroka in posledica njegove odločitve. Bo drugič pač bolj pretanjeno poslušal sebe.
Ne pa da tamali reče ja bom, bom pojedel, cel kos, obljubim. Potem pa en grižljaj pa kao ne more več? resno? Pol vzemi le pol kosa. Dodaš vedno lahko, ko pa je kruh enkrat namazan in pretacan gre pa le v smeti.
Pa ta stavek ‘Kako si učiteljica dovoli’? Ma bodi srečna, da je še kje kdo, ki mu je kaj mar, ne pa da samo pogleda stran, ko se cele gore malice mečejo stran. Pa vsako leto jadikovanje na roditeljskih o pretiranih cenah obrokov – ja tudi zavržena hrana vpliva na to, a ne?
Stavim, da si ti ena tistih mam, ki otroku kjub navodilom učiteljice daje prigrizke za med poukom s sano v šolo in, ki kljub šolski malici na enodnevnih izletih ubogemu lačnemu otročku napakira dovolj sladkarij za večdnevno potovanje.
ma kakšno siljenje, to da poskusi nove neznane jedi en grižljaj? Kako so eni otroci sploh prešli iz otroških kašic na normalno hrano, če je zločin že, če poskusijo kaj, česa ne poznajo od doma.[/quote]

Svetovna traparija je šestletnega otroka sploh vprašat, koliko bo pojedel!!!! Kaj pa on ve? Je naj, dokler ni sit, potem pa mora pustit, ne pa se basat, ker učiteljica s šibo stoji nad njim. Karikiram, ampak štekaš menda? Nikoli se ne sme jesti pod prisilo, to ti je menda jasno???
Pa pusti to okušanje neznanih jedi, prigrizke in ostalo navlako, ki jo vlečeš v to temo, ker govorim izključno o siljenju s hrano. To so delali včasih in je bil kriminal. Vse pojest! Da ne bi kaj ostalo na krožniku! Vsak otrok, ki je lačen, bo rekel več, da ne bi slučajno ostal brez. Na polovici ima dovolj. In kaj zdaj? Naj preostanek zbaše v usta, da bo učiteljica zadovoljna? Ne se hecat, no. Vsak človek mora imeti pravico, da ne je, če mu ne paše. Pa če se ga je stokrat vprašalo. Od par grižljajev ostankov ne bo nobenega konec.[/quote]
Samo upaj, da ne bodo prišlo časi, ko otrok ne bo treba silit jest, ker ne bo nič za jest. Se spomnite, kako hitro je prišlo do vojne v bivši jugi, kako hitro je prišlo do vojne v Siriji- kar je vse v našem sosestvu. Sicer pa, ukinit brezplačno prehrano, pa bo! Čist simpl. Če bi morale ve vse tole plačat v polni ceni ( brez dodatnih subvencij) potem bi hitro naredile konce metanju parih grižljajev ostankov proč. A pri vas doma pri kosilu si tudi vsak lahko naloži kot vidijo oči, potem pa razliko vržete v smeti? Res? Kdaj vabiš???

A to je pa ok, da otroka brez milosti siliš, da poje do konca, čeprav ne more več?[/quote]

Je ok, če je otrok imel možnost izbrati mali košček, pa je namesto tega izbral velik kos, enkrat ugriznil in vrgel stran. Saj prvi mesec so vsi otroci dobivali najprej polovične koščke, tako da je bilo vsem otrokom kristalno jasno kakšna količina je en mali polovičen košček ali pa dva taka koščka (torej cel kos kruha). In po tem času je tudi učiteljica že vedela, kdo vsak dan poje samo eno polovičko in je sit in kdo vsak dan poje dve ali tri polovičke. Če otrokom ponudiš male koščke, je povsem pravilno, da te male koščke pojedo do konca. Če niso več lačni, pa ne rabijo vzet še enega koščka. Tudi pri sadju so imeli možnost dobiti samo krhelj ali dva jabolka ali polovico banane. Če pa je nekdo vztrajal, da hoče celo jabolko in potem samo enkrat ugriznil in vrgel jabolko v koš, je pa po mojem mnenju zelo vzgojno, da odrasel (starš ali učitelj) otroku da jasno vedet, da je tako ravnanje nedopustno!

Otroci kar dobro zaznajo, kdaj niso lačni ali kdaj so zelo lačni. Če jim seveda damo možnost, da lakoto začutijo. Dandanes so neredki otroci, ki sploh ne poznajo občutka lakote. Še preden jim telo sporoči, že čaka skrbna mama s kakšnim prigrizkom (da ja revček ne bo kakšno minutko lačen). No, smo imeli v hčerkinem razredu otroka, za katerega je mama trdila, da je nujno potrebno, da mu učiteljica dovoli jesti med poukom razne frutabele in podobno, ker otrok pač ne sme biti lačen! Otrok je bil popolnoma zdrav in učiteljica ni pristala na mamine zahteve. Se je otrok kar lepo navadil počakat do naslednjega obroka. Imamo pa v razredu tudi otroka z diabetesom tipa 1, ki si mora tudi med poukom stalno meriti krvni sladkor in pri prenizkem krvnem sladkorju seveda lahko takoj poje bonbončke glukoze, pri previsokem krvnem sladkorju pa si vbrizga inzulin. Ta otrok ima seveda poseben režim hranjenja, v tej temi pa govorimo o zdravih otrocih, ki se iz hrane delajo norca, in te otroke morajo v šoli vzgajati učitelji, če jih že starši niso znali/zmogli/hoteli vzgojiti…[/quote]

Ne me jebat, še odrasel ne more vedet 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, koliko bo lahko pojedel, ne pa 6-letni otrok. Tvoja hči je pa na dobri poti, da v bližnji prihodnosti postane najstnica z motnjami hranjenja.


In vse to zato, da bo njihov sonček zadovoljen.
Kar pa ni drugega kot zanemarjenje otroka in ignoranca do otrokovega zdravja.
Vsa čast tistim učiteljem, vzgojiteljem…ki si ob vseh teh razvajenih otrocih in zblojenih starših, upajo disciplinirati otroke in vsaj poskusiti vcepiti spoštovanje do hrane.[/quote]

Obsedeni boste glihkar zanikali vse biološke funkcije. Otrok ima nekajkrat več brbončic na jeziku kot odrasel, kar se tudi z evolucijo ni spremenilo. In zakaj bi moral pojest nekaj kar mu ni okusno in kdaj je sploh jedel kdo kar mu ni okusno, z izjemo današnjih fanatičnih obsedencev “z zdravim”, ki na silo rinete nekaj vase, kar ni dobro?

Članek ni nič drugega kot propaganda motenih prehranjevalnih ekstremov, še nihče tudi če je bil lačen ni nikoli jedel nekaj kar mu ni šlo, otroci pa sploh ne.

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................


In vse to zato, da bo njihov sonček zadovoljen.
Kar pa ni drugega kot zanemarjenje otroka in ignoranca do otrokovega zdravja.
Absol
Vsa čast tistim učiteljem, vzgojiteljem…ki si ob vseh teh razvajenih otrocih in zblojenih starših, upajo disciplinirati otroke in vsaj poskusiti vcepiti spoštovanje do hrane.[/quote]
Veliko je otrok lenih in prekomot starsev, ki so otroke navadili,da je ustrezna prehrana vrecka spagetov, omaka iz loncka, ribja konzerva in pakirana rolada. Vse z leti roka uporabe. To so prehransko mrtva oz osiromasena zivila. Zal je ogromno otrok tudi ze v soli,ki sploh ne jedo nobenega sadja,mogoce nekdo od njih celo poje banano in to je to,da o solati ne govorim. Prisel bo cas,ko bo druzba tako osvescena, da bodo taksni starsi kazensko odgovorni za (zdravstveno in socializacijsko) zanemarjanje otrok. Do takrat pa lahko le opazujemo in opozarjamo. Ni vsak reproduktivno sposoben zal tudi v resnici sposoben, da vzredi mladica,ki bo v druzbi in zivljenju optimalno uspeval.


In vse to zato, da bo njihov sonček zadovoljen.
Kar pa ni drugega kot zanemarjenje otroka in ignoranca do otrokovega zdravja.
Vsa čast tistim učiteljem, vzgojiteljem…ki si ob vseh teh razvajenih otrocih in zblojenih starših, upajo disciplinirati otroke in vsaj poskusiti vcepiti spoštovanje do hrane.[/quote]

Obsedeni boste glihkar zanikali vse biološke funkcije. Otrok ima nekajkrat več brbončic na jeziku kot odrasel, kar se tudi z evolucijo ni spremenilo. In zakaj bi moral pojest nekaj kar mu ni okusno in kdaj je sploh jedel kdo kar mu ni okusno, z izjemo današnjih fanatičnih obsedencev “z zdravim”, ki na silo rinete nekaj vase, kar ni dobro?

Članek ni nič drugega kot propaganda motenih prehranjevalnih ekstremov, še nihče tudi če je bil lačen ni nikoli jedel nekaj kar mu ni šlo, otroci pa sploh ne.[/quote]

Aha! Pa ti locis, da je pri hrani lahko ”dobro”:brboncicam okusno,kar v praksi pomeni, da je (pre)polno soli,sladkorja,mascobe,ojacevalcev okusa,emulgatorjev,aditivov,barvil,konzervansov ipd IN med tem kar je ”dobro”: tj zdravju koristno? Pri enem gre za kratkorocne uzitke na podlagi okusov (ki pa v telesu povzrocajo skodo na dolgi rok in z zamikom tako da bolezni,slabse telesnoe odpornosti,umske razvitost ipd obicajen neosvescen clovek sploh ne zna povezati z dnevnih/letnim slabim vnosom zivil) pri drugem pa za zrelo in odgovorno skrb za dobrobit posameznika? Smo res tako nerazgledani in neosvesceni ali pa le preleni in tezimo k upravicevanju lenobe,pomanjkanju samodiscipline in iskanju hitrih kratkorocnih resitev? Ker to zadnje je sodoben druzben fenomen,ki se ne samo odraza pri prehrani ampak tudi v telesni zanemarjenosti, pretiranjem trosenju, nedoseganju ciljev,apaticnosti,odvisnostih. Ker ni reda in discipline ampak samo kar mi takoj zdaj pase ..ce ne bom hud,zalosten,zafrustriran ker rabim vse instant in takoj.

Obsedeni boste glihkar zanikali vse biološke funkcije. Otrok ima nekajkrat več brbončic na jeziku kot odrasel, kar se tudi z evolucijo ni spremenilo. In zakaj bi moral pojest nekaj kar mu ni okusno in kdaj je sploh jedel kdo kar mu ni okusno, z izjemo današnjih fanatičnih obsedencev “z zdravim”, ki na silo rinete nekaj vase, kar ni dobro?

Članek ni nič drugega kot propaganda motenih prehranjevalnih ekstremov, še nihče tudi če je bil lačen ni nikoli jedel nekaj kar mu ni šlo, otroci pa sploh ne.[/quote]

Aha! Pa ti locis, da je pri hrani lahko ”dobro”:brboncicam okusno,kar v praksi pomeni, da je (pre)polno soli,sladkorja,mascobe,ojacevalcev okusa,emulgatorjev,aditivov,barvil,konzervansov ipd IN med tem kar je ”dobro”: tj zdravju koristno? Pri enem gre za kratkorocne uzitke na podlagi okusov (ki pa v telesu povzrocajo skodo na dolgi rok in z zamikom tako da bolezni,slabse telesnoe odpornosti,umske razvitost ipd obicajen neosvescen clovek sploh ne zna povezati z dnevnih/letnim slabim vnosom zivil) pri drugem pa za zrelo in odgovorno skrb za dobrobit posameznika? Smo res tako nerazgledani in neosvesceni ali pa le preleni in tezimo k upravicevanju lenobe,pomanjkanju samodiscipline in iskanju hitrih kratkorocnih resitev? Ker to zadnje je sodoben druzben fenomen,ki se ne samo odraza pri prehrani ampak tudi v telesni zanemarjenosti, pretiranjem trosenju, nedoseganju ciljev,apaticnosti,odvisnostih. Ker ni reda in discipline ampak samo kar mi takoj zdaj pase ..ce ne bom hud,zalosten,zafrustriran ker rabim vse instant in takoj.[/quote]
No, na vsak način bi bilo potrebno motence, ki narekujejo “zdravo” in ignorirajo biološke funkcije človeka vse od okusa in prebavnega trakta dalje, pognat na njivo z motiko, pa bodo začeli drugače gledat na zdravo, ker bodo rabili konkretno hrano.

In predhodnik , ki piše, da upa na čas, bi moral upat, da bo prišel čas, ko bo hrane primanjkovalo in bodo razno razni zdravi s svojim posiljevanjem hitro poniknili.

Kdaj vraga so jedli vsi ljudje ajdov kruh in podobno in ga danes neka motena manjšina vsiljuje vsem, celo otrokom? Dajte se malo zamislit s svojimi blodnjami.

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................

New Report

Close