Kaj se glupiraš?yffg je napisal/a:
Če gresta skupaj v trgovino, on plača.
Če gresta skupaj v trgovino, on plača.
skupni denar?
Če gresta skupaj v trgovino, on plača.
A bo zdaj? @ ne glupiraj seTrocki je napisal/a:
Nmmn je napisal/a:
Dokler nisem prešla na gotovino, ni bilo nič. Vso zapisovanje, seštevanje, odštevanje, meni ni bilo nič. Če samo navedem, da sem v letih debelih krav in dobrih dohodkov znala pustiti v Sparu po 800€ na mesec ali takrat še v tolarjih okoli 200.000 sit! Zdaj, ob bistveno višjih cenah, po moje so zdaj cene podvojene, porabim za hrano in gospodinjstvo pol manj!
Delujem tako, da dvignem denar, razporedim po tednih, včasih tudi dnevih, koliko lahko porabim in se tea držim. Kupujem v akciah, spremljam letake iz kaselca, kuham akcijsko v kombinaciji s tistim, kar imamo že doma. V trgovino grem z listkom in s toliko denarja, kolikor sem naračunala, da ga potrebujem za nakup z listka, no, kak € več. Kljub temu, da kupim tudi kaj mimo listka, mi vse znese.
Glede akcij, recimo, zdaj je Hoferju sladkor znižan in ker vem, da bomo decembra precej pekli, bom kupila par kg sladkorja. Če bi bil zdaj mesec maj, bi kupila mogoče kilo ali pa še to ne. Torej, akcija seveda, ja, ampak če stvar potrebujem ali jo bom potrebovala v kratkem času.
Če načrtujem večji nakup ali vem, da me čaka večji strošek, planiram v naprej in načrtno dajem na stran. Seveda se t ne da vedno, ker npr. za pralni stroj ne planiraš, da crkne, ampak za to imam na strani nekaj denarja, da me ne spopade kriza ob takih stroških.
Torej, zame je bila rešitev samo keš.
ja, kakor komu bolje ustreza, bo zanj prav.gotovina in načrtovanje je napisal/a:
Jaz nikoli nisem brezglavo zapravljala po trgovinah... še oblačila sem navajena tako, da imam sliko neko okvirno tistega kar imam v omari in za tisto kar rabim preštudiram v glavi tako barvno in stilsko,d a bo mogoče čimbolj kombinirati... brezglavo ne kupujem - je pa res,d a če mi je kakšna stvar všeč in razumsko premislim, da bi jo znala dosti nositi in pametno uporabiti, čeprav je nujno ne potrebujem, potem grem brez nje ven iz trgovine in če mi po parih dneh ne gre iz glave in če so finance potem grem in si jo kupim....
je pa res,da si že od nekdaj tudi napišem na listek, da česa potem v trgovini ne pozabim in ja tudi da splaniram kaj je smiselno kupiti v določenem času, glede na porabo. meni pa kartica veliko bolje funkcionira, ker si vse zapišem in vodim evidenco... točno vem kaj čez mesec načrtujem kupiti in koliko porabim. Tako sem bila vedno navajena da sem razporejala zaslužek.
vedno naprej načrtujem tudi planirane stroške - žal je zadnje čase pač huda kriza, ker sem že nekaj časa brez službe, prihrankov žal ni več in tudi če dohodka ni nimaš od česa načrtovati tudi osnovne porabe ne... :(
Partnerja bi morala imeti enak standard. Če oba zaslužita približno enako in dasta na skupen kup ob 400 EUR, to super deluje.
Kaj pa, če en zasluži 2000 EUR, drug pa 900, pa dasta oba 400 EUR na skupen kup, z ostalim si pa vsak lahko privošči svoj luksuz?
Torej si bo en privoščil tedensko masažo, drago kozmetiko in oblačila, šel smučat v Dolomite, vozil audija, drugi se bo pa zabaval pred TVjem ob vrečki čipsa? No, to pa verjetno ne bo dolgo laufalo. Ali pa en izgubi službo in ne bo mogel nič prispevati, bo vzel kredit pri partnerju?
Če torej že morate imeti skupen fond, morata oba notri dati ves svoj denar in oba lahko enako črpata ven.
Kaj pa, če en zasluži 2000 EUR, drug pa 900, pa dasta oba 400 EUR na skupen kup, z ostalim si pa vsak lahko privošči svoj luksuz?
Torej si bo en privoščil tedensko masažo, drago kozmetiko in oblačila, šel smučat v Dolomite, vozil audija, drugi se bo pa zabaval pred TVjem ob vrečki čipsa? No, to pa verjetno ne bo dolgo laufalo. Ali pa en izgubi službo in ne bo mogel nič prispevati, bo vzel kredit pri partnerju?
Če torej že morate imeti skupen fond, morata oba notri dati ves svoj denar in oba lahko enako črpata ven.
Jaz si pa v družini sploh ne predstavljam imeti ločen denar. Stroški za vseh pet otrok, en kup položnic, sprotni stroški za to in ono, za hrano,..... pa za avto, hišo, počitnice,....
A vi ste vsi bankirji, da vse to preračunavate in delite na pol oz. na odstotke?
Prispevate pol-pol za hrano, čeprav je moža 2x več in mu nikakor ne zadoščata dva zrezka medtem, ko ga žena poje samo pol? Čigav je strošek za novo preprogo, ki si jo želi žena, možu pa je vseeno ali jo imajo ali ne? In kdo plača vrtalni stroj, ki ga z zanosom uporablja mož, vendar z njim vrta luknje po ženini želji? Ali pa strošek za internet, ker mož potrebuje najmočnejši paket (in seveda s tem najdražji) paket za prenos podatkov, žena pa bi bila popolnoma zadovoljna s tistim najslabšim (in najcenejšim)?
Da ne omenjam vseh stroškov (potrebnih, nepotrebnih, vsakomesečnih, neprevidljivih...) za otroka.
Pri nas se ve kakšen je skupen mesečni priliv in koliko lahko zapravimo. V teh okvirih se gibljemo. Enkrat porabimo več za enega otroka, drugič za drugega, spet drugič več za hrano ali nekaj tretjega, včasih si privoščim nekaj zase jaz, včasih mož.
Kot je že nekdo zapisal zgoraj, sva partneraja, zato si zasluživa in privoščiva enakovredni standard. Moda sem naivna, a prepričana sem, da v družini vsak prispeva po svojih najboljših močeh, tako finančno kot tudi s svojim vloženim delom.
A vi ste vsi bankirji, da vse to preračunavate in delite na pol oz. na odstotke?
Prispevate pol-pol za hrano, čeprav je moža 2x več in mu nikakor ne zadoščata dva zrezka medtem, ko ga žena poje samo pol? Čigav je strošek za novo preprogo, ki si jo želi žena, možu pa je vseeno ali jo imajo ali ne? In kdo plača vrtalni stroj, ki ga z zanosom uporablja mož, vendar z njim vrta luknje po ženini želji? Ali pa strošek za internet, ker mož potrebuje najmočnejši paket (in seveda s tem najdražji) paket za prenos podatkov, žena pa bi bila popolnoma zadovoljna s tistim najslabšim (in najcenejšim)?
Da ne omenjam vseh stroškov (potrebnih, nepotrebnih, vsakomesečnih, neprevidljivih...) za otroka.
Pri nas se ve kakšen je skupen mesečni priliv in koliko lahko zapravimo. V teh okvirih se gibljemo. Enkrat porabimo več za enega otroka, drugič za drugega, spet drugič več za hrano ali nekaj tretjega, včasih si privoščim nekaj zase jaz, včasih mož.
Kot je že nekdo zapisal zgoraj, sva partneraja, zato si zasluživa in privoščiva enakovredni standard. Moda sem naivna, a prepričana sem, da v družini vsak prispeva po svojih najboljših močeh, tako finančno kot tudi s svojim vloženim delom.
kakšen zakon pa je to, če imate tri sorte denarja: njegov, njen in skupen?
Pogosto se dogaja, da je samoumevno da ON plača vse, če ONA ostane brez zaposlitve, v obratnem primeru pa se že "slišijo" komentarji komentatork z IQ<60: nogiraj ga!
Zakaj ste takšne?
Nikakor ni samoumevno, je pa velikokrat videno, da ima ON lahko SVOJ denar, saj ga je SAM zaslužil, NJEN gre pa za stroške.
ALI
Ženska ostane brez zaposlitve. Mož posledično sam prispeva za materialne stroške in dnevno ženski očita to NJENO BREZPOSELNOST, čeprav ona vse postori doma (pravzaprav je najbrž tudi že prej, ko je službo še imela) in skrbi za otroka oz. več teh, ima čez vse zadeve kar zadevajo dom - tudi popravila, skrb za razne servise, vso papirologijo v zvezi z življenjem izven doma in ON dejansko hodi le v službo.
ALI
Mož ostane brez službe. Žena ima slabše plačano službo - minimalc ali malo več. On doma, se zapija ali tudi ne, žena pride iz službe - ni ne pospravljeno ne skuhano in tudi skrb za potomce pade nanjo.
Ti 3 primeri pa vodijo zagotovo v LOČITEV.
Zakaj ste takšne?
Nikakor ni samoumevno, je pa velikokrat videno, da ima ON lahko SVOJ denar, saj ga je SAM zaslužil, NJEN gre pa za stroške.
ALI
Ženska ostane brez zaposlitve. Mož posledično sam prispeva za materialne stroške in dnevno ženski očita to NJENO BREZPOSELNOST, čeprav ona vse postori doma (pravzaprav je najbrž tudi že prej, ko je službo še imela) in skrbi za otroka oz. več teh, ima čez vse zadeve kar zadevajo dom - tudi popravila, skrb za razne servise, vso papirologijo v zvezi z življenjem izven doma in ON dejansko hodi le v službo.
ALI
Mož ostane brez službe. Žena ima slabše plačano službo - minimalc ali malo več. On doma, se zapija ali tudi ne, žena pride iz službe - ni ne pospravljeno ne skuhano in tudi skrb za potomce pade nanjo.
Ti 3 primeri pa vodijo zagotovo v LOČITEV.
Jaz to razumem, kot da si partnerja dovolita zadržati določen znesek, za katerega ne potrebujeta nikomur kazati računov, za kaj sta ta denar porabila. Tako nekako starševska žepnina ;)hm, je napisal/a:
kakšen zakon pa je to, če moraš zakoncu kazat račune!travcozakravco je napisal/a:
nekdo od njih očitno ni vreden zaupanja in taki pač niso za skupaj...
No, ti še vedno ne razumeš, o čem govorimo. O delu denarja, s katerim razpolaga posameznik povsem samostojno. Pri nekaterih to pomeni, da obdržijo določen znesek v svoji denarnici oz. na računu. Pri drugih to pomeni, da lahko iz skupnega računa vzamejo nekaj za sebe.hm, je napisal/a:
Zdaj kaj bolj jasno?
To vsekakor velja za zveze mladih, neobremenjenih s finančnimi obvezami od prej. Ko pa gresta dva v zvezo z otroki in krediti od prej, je stvar bistveno drugačna. Zame je prvo pravilo, da zaradi moje nove zveze ne sme trpeti standard mojih otrok. Recimo, da ima moj novi partner en velik kredit, ki ga je vzel, da je pomagal svojemu otroku kupiti stanovanje. Zaradi poslabšane situacije v službi komaj shaja skozi mesec, jaz pa stojim nekoliko bolje. Njemu ne ostane mesečno nič in vidim, da res nujno rabi ... ne vem, nove gume. In nima jih s čim plačati. Moj otrok si pa želi, da mu plačam morje, kar ni tako nujno. Mu bom rekla ne, ker mora moj novi mož plačevati kredit za svojega otroka in posledično rabi mojo finančno pomoč? Se moram jaz odpovedati frizerju, da bo moj mož lahko nemoteno izplačeval kredit za nekaj, kar nima zveze z menoj?mooakakaa je napisal/a:
Mislim, da ja, da se moras prilagoditi skupnemu partnersko-druzinskemu budgetu in se stegnes toliko, kolikor se lahko. Partnerja naj bi delovala v skupno dobro vseh.danes neprijavljena je napisal/a:
Ko si sptejela novrga partnerja, si ga sprejela celega, z vsemi plusi in minusi. Saj ves, zaprisega, v dobrem in slabem.
Povej to mojemu hipotetičnemu otroku, ki bi mu zaradi moje zveze padel standard. Povej konec koncev očetu mojega otroka. Kako bi pa ti gledala na to, da drugi starš tvojega otroka naenkrat ničesar več ne kupi otroku, ga izpiše z dejavnosti, ki jih rad obiskuje ... - ker ima novi partner tega starša finančne težave?midlim, da ja je napisal/a:
Avtorica je bolj zapravljive sorte on pa bolj šparovne.
Zato tudi noče več prispevati, ker meni, da kupuje preveč nepotrebnih stvari.
Prav tako on ni dolžan odplačevati njenega kredita.
Naj se nauči raje malo več samodiscipline, namesto zažiranja.
Zato tudi noče več prispevati, ker meni, da kupuje preveč nepotrebnih stvari.
Prav tako on ni dolžan odplačevati njenega kredita.
Naj se nauči raje malo več samodiscipline, namesto zažiranja.
To so te novodobne skup štukane razširjene družine. Ni šans, da bi zaradi novega partnerja padel standard mojih otrok. Kredit za stanovanje svojega otroka naj plačuje sam, in če mu zmanjka drugje, se naj odpove. Zato pa sem jaz dobro preverila novega partnerja tudi finančno. Če grem, grem samo na bolje, na slabše nikakor.danes neprijavljena je napisal/a:
Draga, o tem je treba prej razmisljat, s kom se podajas v skupno zivljenje in kaj vse to prinese za sabo.danes neprijavljena je napisal/a:
Ko si pa z nekom skupaj, si v dobrem in slabem!
kaj pa če ti zapadeš v finančne težave... kaj pa če se tebi zgodi, da ostaneš brez službe in bi tvoj novi imel super službo... ? kaj bo pa potem tvoj otrok? In kako si potem predstavljaš skrb za tvojega otroka in življenje z novim (ki nima finančnih težav) ti jih imaš.danes neprijavljena je napisal/a:
obstajajo točno taki, kot je napisala v zgornjem postu. Sta skupaj v trgovini na blagajniški trak najprej zložita brivsko peno, čokolado, moško tekoče milo to plača on. Sledijo damski vložki, lak za lase, krema za roke plača ona, potem pa hrana za oba plačata pol pol. Potem pa gresta na kavo in ženska poleg kave naroči še sok, ki ga plača posebej.ne glupiraj se je napisal/a:
Skupne finance meni pomenijo to, da lahko mož dviguje iz moje kartice jaz z njegove. Ravno tako mi skupno življenje pomeni, da grem lahko jaz na novoletno zabavo, tako kot tudi on in tisti, ki je doma mirno spi ker mu zaupa. Če ni medsebojnega zaupanja in spoštovanja v dnevnih dogodkih potem ga tudi pri financah ni.
Še malo pa bomo prišli tako daleč da če si jaz kupim bundo za 250 eur on pa za 400 eur bo moral meni nakazati 150 eur razlike. Oziroma kar in za koliko si kupi mož si mora tudi žena če rabi ali ne.
Nekaj je, kar se zgodi v času skupnega življenja, drugo pa, kaj prinese s sabo v nov odnos. Nisem neumna, da bi že na začetku šla na slabše, saj nisem socialna delavka.kajpaobratno je napisal/a:
