Poznate koga,ki se je odresil socialne fobije in panicnih napadov v druzbi? Grem v trgovino, zagledam znanko in zbezim in se skrijem kolikor je mozno. Ker se zacnem total trest,komaj hodim in diham,pulz cez 200. Zavestno se je ne bojim,nikogar podzavestno pa ne vem. To se mi zgodi vedno ko se moram z kom pogovarjat ali koga srecam. Da bi sla na kaksen druzabni piknik bi mi od hudega srce ze tri dni prej odpovedalo. Sedaj jem Paroxat in sem na tricetrt. Je to komu pomagalo?

Joj boga! Poznam huda reč!

Sam jest sem tko rešila, da sem šla na en znan forum kjer psiotne zmerjam z bebci in idioti. Sedaj ko vidim da mi to pomaga, oz da mi nihče nič noče, se pripravljam da pojdem v nabito polno Cerkev in bom na sred nje z dvignjenimi rokami vzklikaka HVALJEN NAJSVETEJŠI!!!

sam še ne vem kje to bo…

menda to znajo reševat psihiatri in njihove ustanove…

Koliko časa pa že jemlješ Paroxat?

a res tablete pomagajo ali jih dobite le zato, da se vas dr. hitro reši?

Glede na to, da že imaš dovolj težav, še rineš na ta beden forum, kjer je prepolno idiotov. Tukaj je zagotovljeno, da dobiš vsaj nekaj totalno neumnih odgovorov.

Imaš veliko izbirno forumov, kjer se zbirajo ljudje, ki imajo podobne težave in tam boš sigurno dobila veliko informacij. Sicer pa je treba ugotoviti, kaj je podzavesten problem, ki se na zunaj kaže kot strah pred ljudmi. Ker to racionalen strah ni, torej za njim nekaj skriva. Psihoterapija je sigurno nujna.

Ne pametuj, ker sploh ne veš kako to izgleda v resničnem življenju, sam imeti tako težavo, ali biti samo poleg.

svetujem ti,da se pogovoriš z osebnim zdravnikom naj ti pomaga,pa ne z pomirjevali,le tako boš ZMOGLA.Ne bo ti rešitev prišla čez noč,a bo,verjemi.lp

Jemljem ad enega na dan.panicni napadi so se umirili le ena panika se ostaja-ne morem(ne upam)si k frizerju totalna groza 🙁

Pomaga molitev, le tako sem se je rešila.

Paroxat je antidepresiv in antidepresivi niso pomirjevala (pomirjevali sta npr. Apaurin in Valij, pa tudi anksiolitiki imajo podoben učinek kot pomirjevala, to je npr. Xanax).

Jaz sem jih imela, a v milejsi in hujsi obliki, kot ti opazujes, odvisno od situacije, toliko, da me je oviralo v zivljenju in med solanjem. Brez vsakih tablet sem si zacela dopovedovati, da moram med ljudi, da se ne bo nic zgodilo, da me ne bo nihce pojedel. In je slo, zelo pocasi, ampak sigurno. Vcasih sem malo nazadovala, a sem se spet vzela v roke in se je situacija spet zacela boljsati. Sicer ne bom nikoli tako druzabna kot nekateri, ampak ne paniciram vec in vcasih se mi zdi, da imam precej samozavesten nastop.

Sooci se s svojimi strahovi in s situacijami, ki se jih bojis. Pojdi v druzbo, na piknik, cetudi samo za 5 minut. Cim veckrat, tudi ce se bos cela tresla in ti bo srce skocilo iz grla. Najprej samo opazuj, nato dober dan je dovolj za zacetek, toliko, da zacnes vzpostavljati stik z ljudmi. Kasneje se zacni pogovarjati z ljudmi. Cas postopno podaljsuj. To je edina res ucinkovita metoda. Ce vidis znanko, se moras enostavno prisiliti, da ne pobegnes. Saj se ti ni treba pogovarjati z njo. Pokimaj z glavo ali pozdravi in pojdi naprej. Veckrat bos to naredila, vec samozavesti bos dobila in samo tako bos zacela premagovati paniko. Druge resitve na dolgi rok ni. Samo tvoja zavestna volja proti tvojemu strahu.

Jaz sem se te metode šla od male šole do poznih dvajsetih. Ni učinkovala, oz. je bilo še slabše, ker sem se vsakič osmešila, ko sem se recimo skušala pogovarjat, vendar nisem mogla govorit normalno (preveč potiho, tresenje glasu, jecljanje, pozabila kaj sploh hočem povedat zaradi panike …). Tako sem samo še bolj tonila. Ozdravela pa sem po treh letih psihoterapije. Ni vsaka metoda za vsakega.

To je to.Po dveh letih bo minilo samo od sebe.

bo minilo,ampak čez par mesecev,vztrajaj,zelo pomaga paroxat,ker si hiperstimulirana,preveč dražljajev,zate ne upaš do frizerja,paroxat popravi ravnotežje med neurotransmiterji,imaš še kako pomirjevalo,ki deluje na gaba receptorje? alprazolam,diazepam,clonazepam?

Jaz sem se te metode šla od male šole do poznih dvajsetih. Ni učinkovala, oz. je bilo še slabše, ker sem se vsakič osmešila, ko sem se recimo skušala pogovarjat, vendar nisem mogla govorit normalno (preveč potiho, tresenje glasu, jecljanje, pozabila kaj sploh hočem povedat zaradi panike …). Tako sem samo še bolj tonila. Ozdravela pa sem po treh letih psihoterapije. Ni vsaka metoda za vsakega.[/quote]

Seveda se vse to dogaja se nekaj casa in si dopovedujes, da se nima smisla truditi. Ampak to je najslabse. Moras vztrajati. Cim si enkrat reces, da ne bo nikoli bolje, si se avtomaticno postavila nazaj na zacetek borbe. In to se dogaja, tudi meni se je. Sploh na zacetku, prve mesece, prvo leto, ko se trudis, je vcasih res hudo. Ampak ce vztrajas zadosti dolgo, je tega postopno vedno manj, dokler nisi en dan cisto sokirana, ko ugotovis, kako v redu je slo, ne da bi se tresla kot trepetlika na vodi, ne da bi se ti glas tako tresel, da ne bi mogla dokoncati stavka, ne da bi bila vsa zaripla v obraz in ne da bi se hotela pogrezniti v zemljo in nikoli vec prilesti na plano. Do te tocke prides zelo pocasi, pri meni je trajalo nekaj let, ampak ko jo dosezes, se ti zdi, kot da si na vrhu sveta. Takrat bi najraje objela ves svet. Nepozaben obcutek zadovoljstva. Ker sem sama prisla do tega, ker sem koncno ugotovila, da sem jaz mojster svojega zivljenja. Ko prides sama do te tocke, si prakticno na konju, ker ti da toliko samozavesti kot nobena tableta ali psihiater, ker ves, da si ti sama to dosegla. Od tu naprej gre veliko lazje.

Več kot 20 let dopovedovanja, da bo šlo ni dovolj? Bi morala še 20? Življenje je prekratko, da bi ga metala stran. A če bi si poškodovala nogo, bi tudi zavračala fizioterapijo, ker si mojster svojega življenja? Ni dovolj, da nas ostali diskriminiramo, se moramo še sami med sabo? Zakaj bi se moral nekdo, ki obišče strokovnjaka za svojo težavo, podcenjevat? Sama dosegam cilje na svojem področju. Seveda sem delala sama na terapiji (psihoterapiji, ne pri psihiatru), če bi gledala v zrak, ne bi pomagalo, tam se trdo dela na sebi. Tudi jaz objemam svet od sreče.

Potem sem ugotovila, da ce sem ”glasna” se drugi bojijo mene:-). Resno. Fake it to make it. Glumi,igraj..pretvarjaj se,da si ful odprta oseba. Hodi pokoncno,smej se,hecaj,ljudje bodo ocarani. Vaja dela mojstra. Prislo ti bo v kri. Jaz se v trgovino in na avtobus nisem mogla. Vsaka socialna interakcija je bila ”travma”. Posledica nizke samopodobe,vzgoje s sramotenjem ipd. Nic hudega. Kar nas ne ubije nas ojaca. Ko sem imela dost sem zacela prebijat led. In ko sem dobila ”zagon” sem dnevno prebijala svoje tabuje. No,na nov.zabave se danes ne grem ampak zato ker mi je skoda casa za brezvezna hahljanja ne pa ker bi se koga bala. Vse to brez zdravil. Vse je v glavi in sama si gospodar le-te. Prevzami krmilo,razjezi se,postani trmasta,sama sebi ne bos ovira. Cas je,da gres odloceno proti zmagam. Bo neprijetno,ne bo te pa pobralo zato se ne skrivaj in ne izogibaj. Z vsako novo ”prisilno”izkusnjo bos mocnejsa,ponosnejsa nase,dvignili se bosta samozavest in samopodoba kar je tudi prav. Kaj te briga kdo si kaj misli,stejejo le dobri ljudje,drugi so se vecji revezi kot ti saj so zrtve svoje lastne umazane negative,predsodkov,obsojanj ipd. Teli niso pomembni..nikoli. Pomembna si ti,nove zmage in vsi srcni ljudje na tvoji poti. Ni jih malo. Kar pogumno in radostno. Vsekakor imas to moc da se nehas izogibati problemom,igrati zrtev ”neznane” bolezni ampak prevzames krmilo svojega zivljenja v svoje roke. Vaja dela mojstra. Razturi :-)! Vem da bos ko bos le imela dovolj tega stopicanja na mestu. Potem pa te nihce ne ustavi. Ze vnaprej ti recem: tako se dela in bravo!

Ne pametuj, ker sploh ne veš kako to izgleda v resničnem življenju, sam imeti tako težavo, ali biti samo poleg.[/quote]

pa kaj je s tabo? jaz samo vprašam, ne pametujem … ne poznam zadeve, a rad bi vedel, če samo tablete pomagajo ali moraš imeti še kakšne pogovore

ž

se strinjam, sama skušam delat podobno..in sploh ne veš, koliko je takih, ki bi se skrili v mišjo luknjo, delujejo pa kot najsamozavestnejše osebe na tem svetu..potrudi se in se ti postavi nad njih, da ne bodo oni nad tabo..potem vidiš, da je vse brezevez in je čisto izi…vsi smo isti..vse je v glavi…upaj si..ker marsikdo ki se pogovarja s tabo in je ful samozavesten, ga je strah tako kot tebe, ampak igra, se obvlada..in ti bo pršlo v kri, igra bo postala tvoja nova navada. podoba..
brez zdravil seveda, ker ne vidim smisla v uporabi zdravil kar se tiče psihe…vse kar je, da ti čustva potlači, te zrobotizira..

Od take bud.ale kot si ti gola resnica se nikoli ni bilo normalnega odgovora na nobeno temo na tem forumu. Jaz samo cakam da te cimprej pobere da bo zrak bolj cist. Se veselim dneva ko te ne bo vec tu za brat, to bo pomenilo da si odslo v pekel. Pridi, pridi ta veseli dan kmalu, cimprej, zdaj 🙂

Od take bud.ale kot si ti gola resnica se nikoli ni bilo normalnega odgovora na nobeno temo na tem forumu. Jaz samo cakam da te cimprej pobere da bo zrak bolj cist. Se veselim dneva ko te ne bo vec tu za brat, to bo pomenilo da si odslo v pekel. Pridi, pridi ta veseli dan kmalu, cimprej, zdaj :)[/quote]

A misliš, da si ti kaj boljša od njega? Počneš natanko to kar on. Ista ptiča! ;)))

A če se človek odpre se mora pa pretvarjat? Da je to čista bebavost je dokaz že to, da če poveš resnico, še najsvetejši obupa v utiševanju… (ob vseh svojih hijenah)

Tk da, ti sam visoko letaš, pride pa ura, ko boš nižje padla kakor pa si štartala…

A če se človek odpre se mora pa pretvarjat? Da je to čista bebavost je dokaz že to, da če poveš resnico, še najsvetejši obupa v utiševanju… (ob vseh svojih hijenah)

Tk da, ti sam visoko letaš, pride pa ura, ko boš nižje padla kakor pa si štartala…[/quote]

igra vlog je ena izmed sredstev in načinov samokontrole in obvladovanja na psihoterapiji, s tem ni nič narobe..

[/quote]

A če se človek odpre se mora pa pretvarjat? Da je to čista bebavost je dokaz že to, da če poveš resnico, še najsvetejši obupa v utiševanju… (ob vseh svojih hijenah)

Tk da, ti sam visoko letaš, pride pa ura, ko boš nižje padla kakor pa si štartala…[/qu ote]
No ti pa si negativna! Pa tele tvoje. ”preroske” blodnje. Sprost se,get a life. V vsakem primeru umremo vsi. Lahko zivis v temi,strahu,negativi,zategnjenosti..ali pa se odlocis da you make the most of it. A ni skoda casa za vso ostalo traparijo? Zivis eticno in kar se da radostno ,vse ostalo je nepomembno