Pozdravljeni. Pred mesecem se nam je pridruzžil nov član družine. Težave imam s prvim otrokom, starim 3 leta. Od kar nisem več za njega na voljo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, se je začel trmati. To pomeni da VES čas cvili, od trenutka ko ga poberem v vrtcu. Pomiri se šele, ko se vrne partner iz službe in se on ukvarja z njim 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Partner hodi iz službe kar pozno, tako da poslušam cvilenje 4 ure, potem je bolje 1 uro, potem gre pa tako ali tako spat. Prihaja tako daleč da me je strah, da ga bi udarila. Vem, da starejši otrok na ta način izraža stisko, vendar jaz res ne vem več, kako ga naj vzgajam. Poskusila sem ga vključevat v igro, narediti pomembega da mi pomaga, se pogovarjati, motivirati, v naprej razlagati kaj bomo počeli, nič, nič ne prime. Noče ven, noče se obuti, obleči, nič ne uboga in nooon stop cvili. Potem se začne jokati še tamali in jaz imam občutek, da mi bo počila glava. Prvi otrok je drugače tako zahteven že od rojstva naprej. Drugi je sicer bolj umirjen in mnogo bolj priden, vendar vseeno ne spi veliko ko ga starejsi zbudi in se nato dereta oba…ko grem zvecer spat mi je zelo hudo, občutek imam, da sem slaba mama ker nekako dajem pri joku prednost mlajšemu ker je še dojenček,… kako menite, da bi morala ravnati?

Nič presenetljivega, večini žensk, ki rodijo v današnjem času je materinstvo tuje, enako kot vse ostalo in ničesar več ne zmorejo. Vzgoja je bedasta beseda, ker se otrok odziva glede na to kar ti oddajaš, ne govoriš. Ne moreš govorit nekaj in komandirat, sama si pa popolnoma drugačna in oddajaš negativizem in egoizem.

Te razumem… poskusi najfi vsaj 2x na reden cas samo za starejsega…naj malega takrat cuva nekdo drug. Pocuti se zapostavljenega…drugace pa…s casoma vse mine…drzi se.

Mislim podobno.
Avtorica, ti deluješ naučeno, kot iz knjige, napislano, ne čutiš, ne živiš tega, kar delaš.
Lahko se s še sto in sto aktivnostmi delaš, da delaš starejšega otroka pomembnega, a z energijo tega ne oddajaš. Žal.

Zakaj pa, ko pride mož domov, ti ne vzameš starejšega in se posvetiš 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} samo njemu? S tamalim si itak 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} že celo dopoldne…

Ni mi težko biti mama, nasprotno, srečna sem, da imam lahko otroka, samo nekaj delam narobe, pa ne vem kaj…druge mame ima občutek, da vse tako obvladajo, samo jaz ne…vem, da se lahko popravim, zelim se, samo ne vem kako 🙁

Če mlajšega dam partnerju se začne takoj jokat, pomiri se edino pri meni. Dokler spi je ok, ko se pa zbudi pa joka, ce me ne cuti. Zato ne morem poceti s starejsim kaj konkretnega. Vendar tudi ko kaj pocneva, zacne tuliti ze ce je barvica malo postrani.

Zakaj se pa ločite dva in dva? Bodite vsi štirje skupaj. Ali pa občasna pomoč babic, varuške ?

če tamali joka, ti je pomembno in ga vzameš k sebi – in on zate joka…
veliki pa joka tudi iz istega razloga kot tamali, ker si želi tvoje bližine- ampak njega pa ne boš vze4la k sebi, in on zate ne joka ampak cvili…
to razliko veliki otrok še kako čuti razliko v tvoji naklonjenosti in ljubezni… veliki čuti, da je ni – ti boš zdaj sicer rekla, da imaš oba enako rada, ampak tega ne kažeš z dejanji – se že tukaj v pisanju čuti tvoja razlika, ki jo delaš med otrokoma, verjamem zato, da jo otrok starejši še toliko bolj občuti.
tzo popravi, mali se bo tudi v naročju očka povezal z njim, prav je tudi da je malo z njim – ti pa bodi sama tudi malo s tavelikim… oba sta starša obeh… in zdaj zfgleda,d a si ti starš samo malega, ki ga očetu ne pustiš, ker pač joka – joka zato, ker ga ne pozna, ker ga skozi ti si lastiš malodane, dovoli tudi očetu in malemu,d a se povežeta že sedaj ko je še dojenček, ti pa si vzami čas za tavelikega, ki ga zapostavljaš očitno in mu delaš krivico… samo zanj sio vzami čas… pusti malega pri čočetu, pelji tavelikega na skupen sprehod, tortico, nekaj kaer rad počne, povej d asi bosta vzela čas samo za vaju skupaj… malega pa naj lepo oče sprehaja, cata… ne lasti si ga toliko.

Saj smo skupaj, se ne locimo razen po prostorih. Pomoč odpade, ker zivimo v zelo oddaljenem kraju. Sicer pa je veliko drugih mam, ki vse opravite brez kaksnekoli pomoci, mi deluje kot da z levo roko. Ali je z mano kaj narobe ali pa je odvisno od karakterja otroka. Sem nazadnje govorila z eno mamico, ki ima dva otroka. Prvi priden, drugi pa mali vragec in mi je rekla, da nimas kaj, da tako je in da se poskusas ne sekirat in ne izgubit zivcev.

zakaj ti je bolj pomembno in relevantno kar ti govori ena druga mamica od tega kar ti sporoča lasten otrok… a ti res ni mar, da je v stiski – zakaj samo iščeš izgovore, da se ne bi samo njemu posvetila, imela samo z njim skupen čas… ker zdaj zgleda tako, kot da smo iščeš 1001 razlog zakaj tega ne boš naredila.

Tamali je že navajen samo nate in ti bi ga rada še bolj privezala????
Ja pa naj se navadi tudi na očeta!

Zakaj pa je treba ločit otroka, oba se ukvarjajta z obema naenkrat! Tako povežeš celo družino!

Mogoče je problem v tem, da je prej bil tudi starejši izredno navezan nate? Ko je bil sam, je imel tvojo popolno pozornost, naenkrat pa je nima več- logično, da je reakcija.
Podobno je bilo pri moji svakinji. Prvi sin stalno pri mamici, ko pa je prišel drugi, je bila pa kriza. Na koncu je mamico totalno ignoriral – oči je bil vse, mami ni smela nič. Smo jo sicer opozarjali pred porodom drugega, da bo štala, pa ni poslušala. Potem pa je nase privezala drugega sina, prvi pa ji je to zameril. Mlajši jo še vedno vrti okoli prsta, starejši pa je večino časa prepuščen sam sebi.
Avtorica, če je vsaj približno tako, potem posveti nekaj časa tudi samo starejšemu. Mali se bo že navadil na očka. Hkrati pa ne boš ponovila iste napake kot pri prvem.

Tamali je že navajen samo nate in ti bi ga rada še bolj privezala????
Ja pa naj se navadi tudi na očeta!

Zakaj pa je treba ločit otroka, oba se ukvarjajta z obema naenkrat! Tako povežeš celo družino![/quote]
Tamali je zadnjih 10 mesecev preživel v njenem naročju in najbolj naravno je, da je tako tudi sedaj. Meni je zelo pomagal trak za nošenje. Tako sem imela roke proste in sem lahko sestavljala, kocke, risala, brala pravljice… in dojila, čutil me je…
Vsak dan, ki mine je dan, ko je bližje, tisti trenutek, ko bo bolje. In ne, nisi slaba mama.

Tamali je že navajen samo nate in ti bi ga rada še bolj privezala????
Ja pa naj se navadi tudi na očeta!

Zakaj pa je treba ločit otroka, oba se ukvarjajta z obema naenkrat! Tako povežeš celo družino![/quote]
Tamali je zadnjih 10 mesecev preživel v njenem naročju in najbolj naravno je, da je tako tudi sedaj. Meni je zelo pomagal trak za nošenje. Tako sem imela roke proste in sem lahko sestavljala, kocke, risala, brala pravljice… in dojila, čutil me je…
Vsak dan, ki mine je dan, ko je bližje, tisti trenutek, ko bo bolje. In ne, nisi slaba mama.[/quote]
Aha, mi, ki tega nismo počele in smo otroka komot prepustile v oskrbo očetu, in ki nismo imele težav, smo kokoši. Ti in avtorica, ki pa otroka niste mogle spustiti iz rok, ste pa kaj? Briljantne mame? No, prav, samo ne jamrajte potem. Imate točno to, kar ste same ustvarile.

Tamali je zadnjih 10 mesecev preživel v njenem naročju in najbolj naravno je, da je tako tudi sedaj. Meni je zelo pomagal trak za nošenje. Tako sem imela roke proste in sem lahko sestavljala, kocke, risala, brala pravljice… in dojila, čutil me je…
Vsak dan, ki mine je dan, ko je bližje, tisti trenutek, ko bo bolje. In ne, nisi slaba mama.[/quote]
Aha, mi, ki tega nismo počele in smo otroka komot prepustile v oskrbo očetu, in ki nismo imele težav, smo kokoši. Ti in avtorica, ki pa otroka niste mogle spustiti iz rok, ste pa kaj? Briljantne mame? No, prav, samo ne jamrajte potem. Imate točno to, kar ste same ustvarile.[/quote]
Ne, briljantna mama si ti. Potrebuješ potrdilo? Napiši naslov, ti ga pošljem. S štempljem ribiškega društva.
Moji otroci so vsi že vsaj najstniki in če bi še enkrat, bi jih spet imela v naročju 24 ur na dan. Majhni dojenčki prav to potrebujejo. Seveda pa se jih ene mame znebite, brž ko jih stresete iz trebuha… Najprej čimprej očku, potem čimprej in za čim dlje v vrtec, pa popoldanske dejavnosti, zimovanja, kmetije Itd itd, samo, da se vam ni treba ukvarjati z otrokom.
Pa – da se razumeva – moj mož odlično igra svojo očetovsko vlogo. In otroci so samostojni, najstarejši pa tudi že odrasli. Imela pa sem jih za današnje razmere – cel kup.

Tamali je star sele en mesec, seveda je navezan na mamo, saj se sploh ne loci sebe od mame in tako bo se nekaj casa! Edino pravilno je, da se ga na silo ne trga iz maminega narocja. Tudi jaz ti svetujem nosilko – tako se da marsikaj postoriti. In ne, nisi slaba mama, slaba mama bi bila, ce se sploh ne bi sekirala. Vseeno pa si kdaj vzami cas samo za velikega – se naprej mu razlagaj kako ti pomaga, kako si ponosna na njega, kako je mali lahko srecen da ima velikega brata… sele en mesec je, pocasi mu bo zlezlo pod kozo in bo vedno lazje. Daj casu cas. Pa ne pozabi nase.

Aha, mi, ki tega nismo počele in smo otroka komot prepustile v oskrbo očetu, in ki nismo imele težav, smo kokoši. Ti in avtorica, ki pa otroka niste mogle spustiti iz rok, ste pa kaj? Briljantne mame? No, prav, samo ne jamrajte potem. Imate točno to, kar ste same ustvarile.[/quote]
Ne, briljantna mama si ti. Potrebuješ potrdilo? Napiši naslov, ti ga pošljem. S štempljem ribiškega društva.
Moji otroci so vsi že vsaj najstniki in če bi še enkrat, bi jih spet imela v naročju 24 ur na dan. Majhni dojenčki prav to potrebujejo. Seveda pa se jih ene mame znebite, brž ko jih stresete iz trebuha… Najprej čimprej očku, potem čimprej in za čim dlje v vrtec, pa popoldanske dejavnosti, zimovanja, kmetije Itd itd, samo, da se vam ni treba ukvarjati z otrokom.
Pa – da se razumeva – moj mož odlično igra svojo očetovsko vlogo. In otroci so samostojni, najstarejši pa tudi že odrasli. Imela pa sem jih za današnje razmere – cel kup.[/quote]
Ti, ki druge zmerjaš s kokošmi, si res dober zgled. Čestitam! Si res dala dobro popotnico svojim otrokom. Da bodo tako “strpni” kot ti? Stresamo otroke iz trebuha? Znebimo se jih? Vse samo zato, da se nam ni treba ukvarjati z njimi? A si sploh prebrala za sabo? Verjetno bi bilo pa nekaj zagotovo res – da si ti in tebi podobni primerki sploh ne bi ukvarjali z otroki!

Zato ga ne more imeti partner, ker polno dojim. Saj nekaj časa je lahko sam z njim, vendar želi dojko jo pač želi in če je ne dobi se joka, lahko rečem dere na polno. Sploh pozno popoldan in zvečer, ko ima krče, to je pa edini čas ko ga bi lahko posvetila prvemu otroku. Poskušala navadit tudi na dudo a jo zavrača. Dala na dudo sladke kapljice ampak polize nato vrze ven. Ko se pa dlje casa joka pa preprosto ne zdrzim vec in ga vzamem k sebi. Vezem ga nase? Ja, ga. Iz cistega razloga, ker me otroski jok vznemirja.
Vznemi me tudi jok prvega otroka, samo kaj pa naj naredim, se dam na pol… kako pa ravnajo druge mame.?

Saj nic ne recem, za vikend smo vsi stirje super in ok, problem je le med tednom, in jutri popoldan bo spet akcija…

Zanimivo, kako smo različne. Jaz sem imela pa prvega otroka tako rada, da ga rojstvo drugega ni niti malo izpodrinilo pri meni. Tako kot ti pravijo, mlajšega se da očetu, ne starejšega, ki – seveda boste skočile v luft, tebe zdajle rabi bolj. Novorojenček je v svojem svetu, nima še ustvarjene zavesti in govoriti, da bo brez mame isti trenutek konec storil, je absurd. Rabi hrano, spanec in ljubezen – ki pa je lahko tudi očetova. Za razliko od starejšega, ki ima ustvarjene vzorce, ki so porušeni.
So pa nekatere mame na štručke malo usekane in za nič drugega slišat nočejo in starejši isti trenutek odpade kot knof od gat, ko se novo dete rodi. No, pri meni ni bilo tako in s starejšim zaradi tega nismo imeli niti pikico težav. Ker je vedel, da zame zaradi sestrice ni niti malo manj pomemben. Lahko še tako zagotavljaš, da se trudiš, jaz mislim, da je starejši v tvojem srcu izrinjen. In to ni prav. Pa sploh ne gre za ukvarjanje z njim, ampak za energijo, ki jo oddajaš.

Draga mamica, joška ni duda in če ima krče, prav nič ne pomaga. Je čisto vseeno, kdo ga nosi. Si pa malo kontriraš, ker si prej napisala, da je novorojenček priden. Če te otroški jok moti, stopi s starejšim ven.

Draga mamica, joška ni duda in če ima krče, prav nič ne pomaga. Je čisto vseeno, kdo ga nosi. Si pa malo kontriraš, ker si prej napisala, da je novorojenček priden. Če te otroški jok moti, stopi s starejšim ven.[/quote]
prave pošasti ste… kar ven bi šle, da vas ne bi jok motil…

Ne, briljantna mama si ti. Potrebuješ potrdilo? Napiši naslov, ti ga pošljem. S štempljem ribiškega društva.
Moji otroci so vsi že vsaj najstniki in če bi še enkrat, bi jih spet imela v naročju 24 ur na dan. Majhni dojenčki prav to potrebujejo. Seveda pa se jih ene mame znebite, brž ko jih stresete iz trebuha… Najprej čimprej očku, potem čimprej in za čim dlje v vrtec, pa popoldanske dejavnosti, zimovanja, kmetije Itd itd, samo, da se vam ni treba ukvarjati z otrokom.
Pa – da se razumeva – moj mož odlično igra svojo očetovsko vlogo. In otroci so samostojni, najstarejši pa tudi že odrasli. Imela pa sem jih za današnje razmere – cel kup.[/quote]
Ti, ki druge zmerjaš s kokošmi, si res dober zgled. Čestitam! Si res dala dobro popotnico svojim otrokom. Da bodo tako “strpni” kot ti? Stresamo otroke iz trebuha? Znebimo se jih? Vse samo zato, da se nam ni treba ukvarjati z njimi? A si sploh prebrala za sabo? Verjetno bi bilo pa nekaj zagotovo res – da si ti in tebi podobni primerki sploh ne bi ukvarjali z otroki![/quote]
A ti pa si strpna? Preberi svoje poste, pa premislili, koliko je v tebi strpnosti. Mama ima novorojenčka, ki jo rabi celo 24 ur na dan. Ker pa je to drugorojenec, pa so zadeve zapletene. Mama nima problemov, ima samo zelo naporno obdobje in utrujena in negotova je. Ti pa jo navsezgodaj zmerjaš.
Ja in če daš novorojenčka očku, se ga znebiš. in z lahkoto si predstavljam kako pri vas poteka nadaljevanje otroštva.

Ne, ni res, da prvega nimam enako rada. Imam ga, enako kot prej. Stvar je le, pa ne vem a v nagonu ali kaj, da ko se oba jokata poskrbim najprej za malega nato za vecjega. Mlajsi je star en mesec in je sibkejsi. Zato. Veliki pa se mi zdi mocnejsi. A me tudi on custveno potrebuje…samo enostavno se ne morem dati na pol. Verjamem da problem sega ze od prej, ker sem prvega prevec razvadila, samo sedaj je kar je. Nocem, da se v tej temi zbadamo in ocitamo druga drugi, katera je super mama, z dobro energijo in s pridnimi otroki…zelim le dobre prakticne nasvete, ki ste mi jih nekatere tudi dale in se vam zahvaljujem (za nasvete in prav tako za kritike): hvala.

Draga mamica, joška ni duda in če ima krče, prav nič ne pomaga. Je čisto vseeno, kdo ga nosi. Si pa malo kontriraš, ker si prej napisala, da je novorojenček priden. Če te otroški jok moti, stopi s starejšim ven.[/quote]
prave pošasti ste… kar ven bi šle, da vas ne bi jok motil…[/quote]
Res, grozne pošasti, ko dovolijo, da za dojenčka poskrbi tudi oče. Groza – kar takoj na CSD prijavit!
Medtem ko ste ene super mame tako nezrele, da ne zmorete prenesti niti sekunde joka. Pa še to ne izboljša – neodločnost se potem samo še nadaljuje. Tudi takrat, ko dojenček ni več dojenček, pač pa konkreten razvajen in trmast mulc. Ampak glavno, da smo druge pošasti. Ki pa nimamo takšni težav in shendlamo otroke brez takšnih travm (naših in otrokovih). 🙂
Avtorica – vidiš, da nekatere delajo oz so delale tako, kot ti. Druge pač ne. Prve so se oglasile, da bo bolje, druge so tisto bolje že imele. Ti sama pa se odloči kaj bi rada.

Ti, ki druge zmerjaš s kokošmi, si res dober zgled. Čestitam! Si res dala dobro popotnico svojim otrokom. Da bodo tako “strpni” kot ti? Stresamo otroke iz trebuha? Znebimo se jih? Vse samo zato, da se nam ni treba ukvarjati z njimi? A si sploh prebrala za sabo? Verjetno bi bilo pa nekaj zagotovo res – da si ti in tebi podobni primerki sploh ne bi ukvarjali z otroki![/quote]
A ti pa si strpna? Preberi svoje poste, pa premislili, koliko je v tebi strpnosti. Mama ima novorojenčka, ki jo rabi celo 24 ur na dan. Ker pa je to drugorojenec, pa so zadeve zapletene. Mama nima problemov, ima samo zelo naporno obdobje in utrujena in negotova je. Ti pa jo navsezgodaj zmerjaš.
Ja in če daš novorojenčka očku, se ga znebiš. in z lahkoto si predstavljam kako pri vas poteka nadaljevanje otroštva.[/quote]
Bereš kdaj za sabo? Razumeš napisano? Res?