Berem ene teme in se pojavljajo izjave, da dolgotrajna samskost ni naravna. Da je nekaj narobe s tistmi, ki so 35+, 40+ in več pa še kar samski in še nikoli bili v tako resni zvezi, da bi skupaj živeli. Da so taki večno samski čudni, da je nekaj narobe z njimi.
Sploh menda ženske so izredno čudne, če so pri 35+ še vedno samske in še nikoli nisi z nikomer v dvoje živele in tako naprej. Do moških so bolj prizenesljivi.
Poznam kar nekaj večno samskih pa so to uspešni, prijetni ljudje, ki uživajo življenje. Ni jim do družine, ker pač imajo druge prioritete.

No, ne vem če bi verjel da nekdo do 40. leta ni imel niti ene resne zveze….razen totalni tepec

Pa niti ne gre tle za prioritete tukaj ali tam . Gre za to, da prideš do faze, kjer ugotoviš, da je v samskem lajfu dost več plusov . In če že pride do resne veze, mora bit ta boljša kot samski lajf, drugače nima smisla bit v neki resni vezi. Men je to jasno ko beli dan, zato se ne ukvarjam s tem.

Jaz še nikoli nisem bila v resni vezi. Pa se nimam za totalnega tepca.

Jaz še nikoli nisem bila v resni vezi. Pa se nimam za totalnega tepca.[/quote]

Ti pa jaz povem…

Ok, mogoče se celo zgodi da ne boš nikol, ampk vseeno…na odnosu je treba delat… in ti pri 40 ih tega še nisi počela…boljš da si niti ne predstavljam kako bi to zgledalo pri meni…

A ni naravno to, da imas tolikor otrok kot jih telo zmore (ne vem, ce je katera ze prilezela cez 20 zivorojenih)??? Ali si pri tem v vezah ali ne je najbrz irelevantno. Vazno, da se vrsta ohranja. Ponavadi so bolj tropi pomembni za ohranitev vrste, kot pa posamicna razmerja… Skratka “naravno” ni nic, ne monogamen porocen par z 2 otrokoma, ne samska zenska pri 40ih. Drugace pa, ce so doticne osebe zadovoljne s svojim zivljenjem, tudi prav, je njihovo, ljudi na zemlji je pa vec kot prevec.

Vendar veliko bolj sprejemljiv v družbi je človek, ki je bil v nekem odnosu ali je še in gradi na tem odnosu, kot tisti, ki nikoli ni ustvaril nobenega odnosa.

Zakaj pa je življenje v dvoje naravno?

Človeštvo si je v zgodovini in v različnih okoljih zamislilo veliko oblik “družine” in
veliko načinov za nadaljevanje on ohranitev vrste, ne vidim, zakaj bi bil ravno naš
vzorec najbolj naraven?

Ja, žal, take, ki smo samske moramo kar veliko žaljivk požreti :(. Ljudem preprosto ni jasno, da pač eni smo samski in vseeno normalni. Ponavadi se začne potem še žaljenje, ker nimam otrok. Menda je grozno, če je ženska ločenka z otroci, ampak še veliko huje je, če pa samska in brez otrok.
Kot, da bi bile kužne se eni obnašajo.
Pa kolegice, ki se poročijo, skenslajo nas samske. Moški kolegi se nas tudi začnejo ogibat, ko dobijo partnerke, ker jim one ne dovolijo se družit s samsko kolegico. In z leti postane življenje precej osameljeno, ker se večina poparčka in skensla samsko kolegico.
Rado se zgodi, da se katera loči in potem bi bila spet neka samska kolegica ok, samo do kdaj? Ja, do takrat, da novega najde, potem pa spet na odmet.

Le poslušaj matjažkota boš deleč prišla!

Če samskost ne bi bila naravna, bi se že rodili najmanj v dvojini prav tako umrli. Se strinjam s trditvijo da smo ljudje družbena bitja. Po moje, primerljiva z živalskim krdelom, ki se druži na podlagi občasnih interesov. Ni mi pa naravno, da se človek nikoli popolnoma ne osamosvoji. Najbolj bed mi je pa gledati sorodnike na pogrebih, ki jokajo. Mi deluje prav patetično…

Če pogledam v moji širši okolici, je tako, da so ljudje, ki se nikoli niso bili v zvezi, najbolj čudni. Pač v smislu socializacije, pripravljenosti sprejemanja kompromisov, empatije, dva pa sta celo s psihološkimi problemi. Ravno tako so blizu tej nekompromisnosti tudi tisti, ki so dlje časa samski. Se mi zdi, da jim manjkajo izkušnje – takšne, kjer vidiš, da tisto tvoje prvotno mnenje ali način ne prinese vedno začetnega cilja (sploh pri otrocih imaš vedno neke preizkušnje), ter da se moraš včasih pač spremeniti, sprejeti tudi drugačno pot, način. Ker se samskim ni potrebno prilagajati, tega pač niso vajeni. Zato je z njimi navadno težje shajati, se zlasti v starosti.

Ja, žal, take, ki smo samske moramo kar veliko žaljivk požreti :(. Ljudem preprosto ni jasno, da pač eni smo samski in vseeno normalni. Ponavadi se začne potem še žaljenje, ker nimam otrok. Menda je grozno, če je ženska ločenka z otroci, ampak še veliko huje je, če pa samska in brez otrok.
Kot, da bi bile kužne se eni obnašajo.
Pa kolegice, ki se poročijo, skenslajo nas samske. Moški kolegi se nas tudi začnejo ogibat, ko dobijo partnerke, ker jim one ne dovolijo se družit s samsko kolegico. In z leti postane življenje precej osameljeno, ker se večina poparčka in skensla samsko kolegico.
Rado se zgodi, da se katera loči in potem bi bila spet neka samska kolegica ok, samo do kdaj? Ja, do takrat, da novega najde, potem pa spet na odmet.[/quote]

Zdaj, ali se giblješ v čudni družbi ali pa se ti že na zunaj vidi, da nisi zadovoljna s svojim stanjem.

Jaz s svojim sem in nimam niti ene težave z drugimi zaradi tega, kaj šele, da bi komu padlo na misel žaljenje. Mogoče edino za hrbtom, ampak koga briga.

Od kod ta ideja, da se samskim ni treba nič prilagajat?

A vi vsi, ki imate partnerje, se prilagajate samo partnerju in mogoče še otrokom, drugemu pa nikomur? Staršem, bratom, sestram, prijateljem, sodelavcem, prav nikomur?? Verjemite mi, samski morajo požreti veliko več sranja, ker so vedno zadnji na vrsti, ne vabijo jih na srečanja, čakati morajo, da imajo poročeni prijatelji čas zanje, ker je vse drugo pomembnejše, čakati morajo v službi, da vsi vezani izberejo dopust in samski poberejo termine, ki ostanejo, za starše velikokrat vsa skrb pade na samskega, ker on ima pač čas…

Ne mi o neprilagajanju!!

Samskost je naravna. Tako pač nanese krog življenja. Kakor so pač eni ljudje študirani, drugi ne, eni so črnolasi, drugi blond,….
Bolj nenormalno se mi zdi, da ženske(moški), na vsak način vztrajajo v zvezah, ki so nasilne in destruktivne.

Ne trudi se, saj te imajo drugi!

Odkod ideja? Iz izkušenj. Ne vem, kako imate urejeno v službi, ampak pri nas ne delajo razlike pri samskih in nesamskih. Ne pri dopustu ne kje drugje. Edino tisti s šoloobveznih otroki imajo malo prednosti pri zimskih pocitnicah, to je pa tudi vse. Glede vabil na srečanja – kakšna srečanja pa bi naj bila to? Jaz tudi nisem vabljena na vse, pa? Da pa čakaš na poročene prijatelje, da imajo čas zate? Ja in? Verjetno imajo otroke in službe, zato je navadno dan prekratek. Menda ne moreš pričakovati, da bodo lahko kar skočili, ko si ti zamisliš? Vidiš, to je tisto, česar ti kot samska ne razumeš. Da je prva familija, šele potem prijatelji. Ljudje gremo skozi različna življenjska obdobja, imamo različne prioritete v življenju, zato je naivno in otročje pričakovati, da se boš dobival s prijatelji enako pri 19ih in pri 40ih. Tega se odgovoren odrasel tudi zaveda.

Oboje je fajn. Bit samski in bit v (dobri) vezi.
Normalnost pa tukaj nima svoje definicije – gre za sposobnost vzpostavljanje odnosov, kar pa šepa pri obeh variacijah.

Ne komplicirejte 🙂

Ja, kar se dopustov tiče, moramo marsikaj požreti. Prednost imajo vsi ostali :(.
Ali pa kaka društva, druženja, karkoli . Tam vedno rečejo, ti imaš čas, ker nimaš otrok, ker nimaš moža, jaz pa ne morem sodelovati na delovni akciji, ker imam moža doma, ker imam otroke… Bedno.

Odkod ideja? Iz izkušenj. Ne vem, kako imate urejeno v službi, ampak pri nas ne delajo razlike pri samskih in nesamskih. Ne pri dopustu ne kje drugje. Edino tisti s šoloobveznih otroki imajo malo prednosti pri zimskih pocitnicah, to je pa tudi vse. Glede vabil na srečanja – kakšna srečanja pa bi naj bila to? Jaz tudi nisem vabljena na vse, pa? Da pa čakaš na poročene prijatelje, da imajo čas zate? Ja in? Verjetno imajo otroke in službe, zato je navadno dan prekratek. Menda ne moreš pričakovati, da bodo lahko kar skočili, ko si ti zamisliš? Vidiš, to je tisto, česar ti kot samska ne razumeš. Da je prva familija, šele potem prijatelji. Ljudje gremo skozi različna življenjska obdobja, imamo različne prioritete v življenju, zato je naivno in otročje pričakovati, da se boš dobival s prijatelji enako pri 19ih in pri 40ih. Tega se odgovoren odrasel tudi zaveda.[/quote]

Menda smo samske ženske zelo dobre prijateljice mamicam. To mi je ena mamica rekla, ker lahko računajo na samsko prijateljico, da jim varuje otroke, da gredo lahko one z možem na lepše.
Hja, samske očitno nimamo drugega dela kot čakat na poročene mamice, da jim pazimo otroke, da one lahko ta čas uživajo.

Če pogledam v moji širši okolici, je tako, da so ljudje, ki se nikoli niso bili v zvezi, najbolj čudni. Pač v smislu socializacije, pripravljenosti sprejemanja kompromisov, empatije, dva pa sta celo s psihološkimi problemi. Ravno tako so blizu tej nekompromisnosti tudi tisti, ki so dlje časa samski. Se mi zdi, da jim manjkajo izkušnje – takšne, kjer vidiš, da tisto tvoje prvotno mnenje ali način ne prinese vedno začetnega cilja (sploh pri otrocih imaš vedno neke preizkušnje), ter da se moraš včasih pač spremeniti, sprejeti tudi drugačno pot, način. Ker se samskim ni potrebno prilagajati, tega pač niso vajeni. Zato je z njimi navadno težje shajati, se zlasti v starosti.[/quote]

Če pogledam okrog, vidim sosedo, ki ima moža, ki jo ves čas vara. Je pa poročena. Torej menda ni čudna.
POtem pogledam drugo sosedo, kar naprej policija pri njih, ker jo mož pretepa. Pa ona ostaja. Ni pa čudna, saj je vednar poročena.
POtem gledam svojo teto. Ima bogatega moža, ona navadna delavka. Kar naprej ji on pod nos meče, da jo on živi. No ni čudna, da to prenaša, je vendar poročena, ni samska.
POslušam razne poročene znanke, ki kar naprej jamrajo kako lene može imajo, kako morajo vse same. Ne niso čudne, a ne, ker to prenašajo, saj so vednar poročene.
Da ne omenjam vseh poročenih mož, ki se slinijo po meni in pričakujejo, da bom takoj za seks, ker sem samska. Ne niso čudno, saj so poročeni, a ne? Tudi njihove žene niso čudne, ker prenašajo te varalice, saj vendar imajo prstan na prstu.

Sploh ne gre za nerazumevanje. Mi je logično, da bom dostikrat jaz tista, ki se bo prilagodila, ker se pač lahko. Gre za to, da se samskim kar pripisuje, da smo egoistični osebki, polni denarja, ki samo uživajo in se ne ozirajo na nikogar. To ni niti slučajno res.

Če pogledam v moji širši okolici, je tako, da so ljudje, ki se nikoli niso bili v zvezi, najbolj čudni. Pač v smislu socializacije, pripravljenosti sprejemanja kompromisov, empatije, dva pa sta celo s psihološkimi problemi. Ravno tako so blizu tej nekompromisnosti tudi tisti, ki so dlje časa samski. Se mi zdi, da jim manjkajo izkušnje – takšne, kjer vidiš, da tisto tvoje prvotno mnenje ali način ne prinese vedno začetnega cilja (sploh pri otrocih imaš vedno neke preizkušnje), ter da se moraš včasih pač spremeniti, sprejeti tudi drugačno pot, način. Ker se samskim ni potrebno prilagajati, tega pač niso vajeni. Zato je z njimi navadno težje shajati, se zlasti v starosti.[/quote]

Če pogledam okrog, vidim sosedo, ki ima moža, ki jo ves čas vara. Je pa poročena. Torej menda ni čudna.
POtem pogledam drugo sosedo, kar naprej policija pri njih, ker jo mož pretepa. Pa ona ostaja. Ni pa čudna, saj je vednar poročena.
POtem gledam svojo teto. Ima bogatega moža, ona navadna delavka. Kar naprej ji on pod nos meče, da jo on živi. No ni čudna, da to prenaša, je vendar poročena, ni samska.
POslušam razne poročene znanke, ki kar naprej jamrajo kako lene može imajo, kako morajo vse same. Ne niso čudne, a ne, ker to prenašajo, saj so vednar poročene.
Da ne omenjam vseh poročenih mož, ki se slinijo po meni in pričakujejo, da bom takoj za seks, ker sem samska. Ne niso čudno, saj so poročeni, a ne? Tudi njihove žene niso čudne, ker prenašajo te varalice, saj vendar imajo prstan na prstu.[/quote]
Meni dol visi za prstane, zato ne vem zakaj primerjaš ravno najbolj zafurane osebke? Točno to so tile tvoji sosedi in znanci. Je pa zanimivo koliko teh zafurancev imaš v svoji okolici.
V glavnem – so zafuranci med poročenimi in neporočenimi, ravno tako med tistimi v zvezah, kot tudi med tistimi samskimi. Samo med samskimi je procentualno več tistih, ki se ne prilagajajo, ker se niso vajeni prilagajati. Dokaz je lahko že tole nerganje, da imajo vedno drugi prednost :-p Kako so prilagodljivejši vezani, pa dokazujejo tudi tiste zgoraj navedene žene 🙂 Vidiš, saj si že sama potrdila. :-p

To tudi mene moti. ALi naj gre za dopust v službi. Ali pa za kake delovne akcije, kjer smo menda samski tisti, ki bi morali vedno delati, ker imamo menda čas, ker ostali ga pa nimajo pa take.

Dolgotrajna ne, če je nekdo relativno mlad in se ogradi od odnosov in od čustvene izmenjave ali intime zaradi strahu pred ranjenostjo ali pa iz razočaranja zaradi spodletelih vez.
Narava je ljudi obdarila zraven visoke inteligence in želje po druženju, tudi s potrebo po globljem povezovanju, ne samo na prijateljski, ampak tudi na
intimni (partnerski) ravni za razliko od živali, ki jih ponavadi združi samo gonitev za kratek čas. Gre za neko notranjo čustveno izpolnitev, ki jo lahko delimo le s posebno osebo.

Čisto enostavno, Med poročenimi vidim dosti večji delež čudnih kot med samskimi. Tudi med samskimi vidim recimo kake pijance, zadrogirance in podobne čudake. AMpak med samskimi vidim večji delež tistih, ki so uspešni, polni energije in vsega. Najbolj zateženi v službi, v okolici, med znanci so pa vedno ta poročeni. Ki samo jamrajo kako so ubogi, ja kdo jih pa sili biti poročen? AJa, to so predvsem ženske. MOški niso toliko ubogi.
Med samskimi ni nikoli tak delež čudakov kot med poročenimi. Da ne govorimo o jamračih.