Dereče se frocovje v sosednjem apartmaju
Jaz in mož, ki sva sicer že oba 50+, sva si privoščila dopust za en teden. Prva dva dneva je bilo stanje, ko sva bila v apartmaju, mirno, sproščujoče. Tretji dan pa pride v sosednji apartma 4-članska družina, in sicer mlada starša (pod 30 let) in nekaj mesečni ter okoli 3 leta star otrok. Že njihov pristop mi ni bil všeč. Z možem sva bila na terasi in so naju pogledali, ampak pozdravili pa ne. Mislim, da bi bil pozdrav na ravni bontona, ampak to sva nekako sprejela. Bolj nama je stopilo na živce, ko sta otroka jokala, vpila (zlasti starejši) in to non stop. Nihče od staršev sploh ni ukrepal, ko sta se otroka drla oz. verjetno se sploh nista zavedala, da nas, sosede to moti. Šele, ko sva jim z možem na lep način povedala, da niso samo oni tukaj, sta malce ukrepala. Odziv staršev so bili sami izgovori, češ da je dva otroka težko ves čas nadzirati, kako glasna sta. Verjamem, da ni preprosto, ampak vse se da, če se hoče. Mati je 3-letnika sicer opozarjala, da naj bo tiho, ampak oče pa ni niti malce ukrepal, četudi mu je žena/partnerica to naročila. Brskal je po telefonu, namesto da bi skrbel za lastna otroka. Obup od družine!
No, to so danes mlade mamice in očki s svojimi sončki. Požvižgajo se na starejše. Nobene olike, bontona, razumevanja.
Ja, takole ti lahko zagrenijo dopust. Zato imava midva raje šotor kot apartma, če nama kaj ni všeč, spokava in se preseliva. Sva že ugotovila, če ni Slovencev v bližini, je velika verjetnost, da bo mir. In obratno.
Je pa res, da se dandanašnji ogromno mladih staršev takole obnaša. Ne samo v počitniških apartmajih, tudi v domačih stanovanjih, v lokalih … Kot da so sami na svetu in najpomembnejši, ker so spravili dete ali dva na svet. Ampak to je bilo tule že n-krat obdelano in se nima smisla ponavljat.
Meni so bili pa letos najbolj všeč sosedje – fantje tam med 7 in mogoče 14 let – so imeli neke priprave in tekmovanja v karateju. Toliko preklinjanja, kot sem ga te tri oz. štiri dni slišala, še v življenju nisem:)))). Prav dobri so bili, dopoldan so bili v dvorani, popoldan so bili v dvorani, vmes so imeli pa očitno kosilo in počitek, kao. V tem času je bilo vse njihovo. Ena soseda je čist ven padla:)))), ker so jo motili, se je nekaj sicer kregala na njih, pa je niso j……..
P.S. Pa niso bili Slovenci, je pa res, da so bili “naši”.
Ma, jaz te razumem, meni gre tole dretje non stop tud na k****. Se spomnim, ko sta bila naša dva tam 2 in 6 let, pa še kakšno leto kasneje. Isto sranje, skoz neko cviljenje in pregovarjanje, je moj rekel, da če se ne bosta brzdala, da spokamo in gremo domov. Nama je šlo na živce, kako je moralo šele drugim 🙁
Tako vas vse motijo gneča, vročina, ‘pamži’ a vseeno rinete na morje v visoki sezoni.
Pol pa še pričakuješ, da se bodo vsi tebi prilagajali in bili tiho kot na pogrebu? Ker ti sediš na terasi?
denar je vladar, ko vas bo dovolj zahtevalo nastanitve brez motečih elementov bodo ponudniki to tudi omogočili – a kaj ko vas bo potem motilo pa kaj drugega.
Najbolje, da naredimo rajone – za mlade družine, za žurerje, za pasjeljubce, za penzionerje – kot ene vrste gete – bi bilo to všečno? Pol bo lahko grobna tišina takrat ko se vam zdi …
Jaz vas res ne razumem. Če bi jaz želela mir in tišino bi šla nekam bogu iza nogu, na pa nekam kjer je več apartmajev na kupu.
A vaši pa niso bili razposajeni ko so bili majhni? Skozi tiho???
Mene v glavnem moti, da je na dopustu tišina (nobene glasbe zvečer) ….
Veš kaj, naslednjič vzemi sabo vnuke, pa sploh ne boš opazila kako se tuji derejo :)))!
No mene pa malo zmoti tisto posploševanje mladih staršev.
Tudi midva imava mala otroka. Na morju pa se jih skoraj ni slišalo. Ni bilo dretja, ni bilo letanja… pa smo v kampu.. spat sta šla opoldan in spala kljub dretju sosedov, mimoidočih, psov, prometa. Enako zvečer.
Zgodaj sta vstajala, samo šli lepo ven iz spalnega dela kampa na sprehod, da ja ne bi koga motili… Tako da ne mi o tem, kako smo vsi mladi starši isti.
Kogar moti hrup, pac ne izbere apartmaja v vecstanovanjskem silosu, ampak takega, kjer se oddaja samo en. Ali pa kake robinzonske pocitnice in prej preveri, ce je hisa res na samem, da jih ni vec na kupu. Ali pa hotel, v katerem ne sprejemajo druzin z malimi otroki. Moznosti je vec kot dovolj.
Aja, potem ne bi bilo mat
Kogar moti hrup, pac ne izbere apartmaja v vecstanovanjskem silosu, ampak takega, kjer se oddaja samo en. Ali pa kake robinzonske pocitnice in prej preveri, ce je hisa res na samem, da jih ni vec na kupu. Ali pa hotel, v katerem ne sprejemajo druzin z malimi otroki. Moznosti je vec kot dovolj.
Aja, potem ne bi bilo materiala za jamrat.
Če si pri 50+ starejša, to pove vse o tvojem mentalnem stanju. Verjetno si res, ampak to zato, ker sama tako hočeš!
Ne maram tečnih otrok, ki stalno nekaj nergajo in tulijo v piko, resnici na ljubo je pa tako, da če greš v en čebelnjak, kjer je apartma pri apartmaju in to še v visoki sezoni, ne moreš pričakovat drugega, kot gnečo in hrup. Glede na to, da kot “starejša” nista vezana na čas šolskih počitnic, ne vem, zakaj rineta v največji gneči v najbolj obljudene in oblegane konce.
Otroci nikoli niso bili uliti iz brona in na miru sedeli ter spoštljivo molčali 7 ali 10 dni v kosu, da bi ne šli nikomur na živce. In če je v enkem nasledju 10 otrok in vsak samo 1 x na dan joka, je tega joka veliko. Če greš tja 20. junija ali 3. septembra, ga bo pol manj. Ali če greš na koncu, ki niso tipično družinska letovišča, tudi zna bit, da ga bo precej manj.
Pa ne zagovarjam – NIKAKOR!- novodobnih bebvaih staršev, kjer so dedci praviloma priraščeni na kak kos elektronike, baba se pa ubija s krdelcem mladeži, temu primeren je pa šunder in kaos, na-ka! AMpak otroci so bili vedno enačaj za hrup, smeh, vreščanje, vpitje, gibanje, dinamiko. Tako pač je in meni je to logično. Mi pa ni logično, da mi otrok prihlača na moj apartma, pa ga nihče niti pogreši ne, niti ga ne pride iskat. To mi pa NI logično, pa tudi to ne, da gre 15letnik mimo, pa ne reče niti MUuuuu- ampak to je druga tema.
Če hočeš mir, išči mirno lokacijo, ne pa čebelnjaka (t. j. strnjenega turističnega naselja!)
To, kar opisuje avtorica teme, je vsekakor neprijetno. Človek se gre spočit in mora prenašat hrup, dretje.
Meni se je letos zgodilo nekaj, kar se mi tudi ne zdi prijetno.
Hodimo na vikend. S sosedi imamo skupen hodnik in teraso eno zraven druge. Z možem sva z vnukinjo, ki je pod stopnicami poklicala dedija .Ni bilo dretje, poklicala ga je 2x glasno (šepetati ne more pod stopnicami). Prišel je sosed in rekel, naj se ne dere. Ura je bila okrog 12h. Kasneje je na terasi položil prst na usta še preden je otrok sploh poklical. Neprijetno je tako preživljat dopust – tako za otroka, kot za naju. Skušam se postaviti v kožo soseda. Realno, tako klicanje me ne bi motilo, predvsem, ker se zgodi res le izjemoma. Midva sva blizu 60, sosed par let starejši.
Kdo sedaj tukaj pretirava?