Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Žena ni primerna za več otrok, a ne razume!

Žena ni primerna za več otrok, a ne razume!

Z ženo imava po moje kar dobro urejeno. Sva že v zrelih letih (35), imava hišo, otroka, oba delava. Ne morem reči, da nam kaj manjka, vedno pa bi bilo lahko še bolje, ampak nekih hudih težav ni. Tudi zdravje z občasnimi izpadi je ok.

Otrok je sedaj star 7 let, z njim se veliko ukvarjava, radi gremo kaj naokoli, skratka živimo normalno družinsko življenje. Meni to ustreza, ženi pa očitno ne, saj zelo očitno že nekaj časa želi še enega otroka. Finančno bi nam zneslo, tudi težav s prostorom nimamo, a realno si ga jaz ne želim. Ne želim znova čez vse težave, bolezni (otrok, ki ga imava je imel kar nekaj težav, veliko je bilo bolniških in požrtih živcev) in realnostjo, da do svojega 40. leta ne bomo mogli nikamor z enim šoloobveznim otrokom in dojenčkom. Hkrati bo razlika med otrokoma velika.

Kar pa težko povem ženi je to, da se mi ne zdi primerna za še enega otroka. Ne razumet narobe. V večini je super mama, ampak hkrati ima rada udobje, nima veliko potrpljenja in že sedaj se zgodi, da ji otrok zrase čez glavo. Ne predstavljam si je z dvema otrokoma, eden, ki bo v šoli, drugi dojenček.
Hkrati bo sigurno izgubila službo in nove ne bo dobila zlahka, če sploh, kar pomeni, da bodo celotne finance na meni in z novim otrokom bo finančno veliko težje kot sedaj. Če službo obdrži, pomeni, da oba delava vse kot že sedaj in dela je veliko. Tudi jaz kuham, pospravljam, ne hodim naokoli ali po gostilnah in vem koliko dela je.

Skratka skupno vzeto bi drugi otrok za moje pojme podrl vse kar imamo. Žena kljub temu želi še enega, da prvi otrok ne bi bil sam in ker je vedno želela dva. Jaz sem na začetku dejal, da najprej enega, potem bova pa videla. In skupaj nas vidim z enim. Z dvema pa ne vem, če bi zdržali.

Kakšna ideja kako prebroditi te težave?

daj si precvikat kable

Težka situacija. Kakorkoli naredita, bo en drugemu zameril do smrti. Ampak če RES nikoli nisi rekel ničesar takega, da bi ona razumela kot obljubo, da bosta imela še enega, vztrajaj.

Je pa zelo grdo, kar pišeš o njej kot materi. Kakšna pa je primerna mati? A obstaja? Si jo videl?

nova
Uredništvo priporoča

Najprej ti bo žal tam ko prideta nekje do 45 leta ,pol pri 50 ali 55 vama bo zelo hudo,ker nista imeoa vsaj še dva.Verjemi ,to je nasvet iz prve roke.

Mislim, da je korektno in realno napisal. Mnoge se težko spoprimejo z več otroci. Enostavno jim ne znese, ne časovno, ne logistično, ne z živci.
Avtor, čaka te dolg in korekten pogovor. Glede na to, da pises, da sta zrela, bo morala slišati tvojo plat. Lahko ji mirno, obzirno poveš, da vas ne vidiš z več otroci in da si ti otroka ne želiš.
Potem pa poskrbi, da otročka ne bo. Pripravi pa se na to, da se ne bo predala zlahka.

Eno moralno vprašanje. Ali ima ta mamica moralno pravico, da partnerja zapusti, če se svoji želji ne želi odpovedati?
Lahko bi vprašali tudi drugače – če ima očka moralno pravico, da zapusti mamico, ker vztraja pri svojem?

Hm… težka situacija. Meni se sicer zdi, da je človeku lahko žal samo za otroka, ki ga ni imel – ne orem si predstavljati, da bi bilo komu žal za otroka, ki ga ima, ampak ljudje smo si zelo različni. Posledično mislim, da bo ženi res do smrti malo žal, da nista imela še enega, avtorju pa ne bo prav dolgo žal, ker ko otrok je, se pač poskrbi zanj. Pa tudi niso vedno tako naporni, kot prve 3 leta življenja in v času pubertete. Od 3. do 13. leta je navadno pesem, pa tudi po 19.-21.

Če te prav razumem, žena ni primerna mama za več kot enega otroka iz razloga, ker ima rada udobje. Ker že zdaj ne naredi vsega sama, ampak moraš ti celo sodelovati v domačih opravilih.

Če bi se ti ne bilo treba ničemur odpovedati, potem bi ti drugega otroka še nekako imel. Ampak ker ti grozi še par let življenja z omejitvami zaradi otrok in še vedno boš moral sodelovati v gospodinjstvu, potem ga pa nočeš. No, v bistvu imata oba rada udobje, a ne?? Ti še celo mičkeno bolj kot žena, ki se je vsaj delu udobja pripravljena odpovedati v korist drugega otroka, ti pa ne.

Koliko otrok želita imeti, to je stvar, ki bi se jo morala dogovoriti že prej. Ti pa si v sebi vedel, da si ne želiš več kot enega, njo si pa pustil v prepričanju, da ‘bosta še videla kasneje’. Temu se reče zavajanje.

Ne skrivaj svoje hinavščine za nakladanjem o tem, kako žena ne razume, da ni primerna za več otrok. Odkrito ji povej, da imaš ti rad življenje na komot in da nočeš še enega otroka. Da to sicer veš že dolgo, a da si se šele zdaj odločil, da ji poveš.

Moj brat se je pustil nahecat za tri, rodili so se štirje, ima pekel na zemlji. Ženi se trga, ker ni sposobna krotit niti enega, kaj šele štirih. Otroci so totalno razpuščeni, najstarejši je najbolj nastradal, prav groba sta do njega, in se mu pozna …
Se pritožujeta, da kakšni so, da se ne znajo igrat skupaj, da se stalno kregajo. Pa jima rečem, naj se gredo kdaj človek ne jezi se ali remi skupaj – kaj hujšega. Ona reče, da nima časa za take traparije, da koliko je cunj, koliko dela, pa šola …
Brat je dober oče in se veliko ukvarja. Ampak ne more vsega sam. Otroci rabijo tudi nežno žensko roko in te nimajo. On samo čaka, da bodo zrasli in bo spokal. Če ti veš, da se ne bo dobro končalo, vztrajaj pri svoji odločitvi. Pri njegovem kolegu je podobno, trije otroci. Žena cele dneve na celi riti in po šopingih, on poskrbi za vse, za otroke, hišo, vrt … Tudi on samo čaka, da mine še teh deset let in bo šel po svoje. A je to kakšno življenje no, da pri 50 ali še čez šele začneš spet dihati?
Točno vidim tvojo ženo, dobro razumem tvoj problem.

Sem ženska, stara sem 50 let, sem poročena, imam enega otroka, za nekatere (ki so prepričani, da “eden ni nobeden”) – ‘samo enega’.
Firbčne goflje, ki so očitno čakale, da bom v istem zosu kot one (utrujene matere večih nevzgojenih otrok) sem zapirala z “imamo enega, ker nam je (v nasprotju z vami) uspelo že prvič”.
Nikoli, ampak res nikoli nisem razmišljala v smeri, da bi imela še enega otroka zato, da “prvi ne bi bil edinec” – ali pa recimo zato, da bi “dobila parček” – ker je “tko fino punčko v oblekce oblačit.
Ali, da bi imel edinec družbo – lepo prosim, družbe je dovolj povsod, če le želiš – ali pa, kar je tudi pogosto – da se meni ne bi bilo treba ukvarjati z njim (ehm, zakaj sem potem sploh imela otroka?)

Za otroka se odločita zgolj starša skupaj (in tu sorojenci nimajo besed), če nimaš IQ sobne temperature se starševanja navadno lotiš odgovorno, zato je to zelo pomembna odločitev za dva odrasla človeka. Se pa ta pomembnost pogosto izničuje.
Otrok žal pogosto “kar rata” – in ko je že tu, ga pač imamo (oziroma ga šibamo v roke vsakega, ki ima 5 minut cajta).

Pretehtati je potrebno vse – materialno, finančno, fizično, psihično zdravje – jasno pa mora biti izraženo veselje do vzgoje otroka in ukvarjanjem z njim.
Ogromno energije, časa, denarja gre v starševanje, ogromno odpovedi, veliko sivih las – jasno, obenem je neskončno lepo opazovati bitje, ki mu pomagaš spoznavati svet in mu odpirati krila, da samozavestno poleti vanj.

Če si prepričan, da si otrok ne želiš, se o tem odkrito pogovori z ženo. Nekaterim ženskam se blizu 40-tih malo utrga, ker se ustrašijo konca svoje plodnosti in tega, da v rokah ne bodo več držale dišečo štručko (ko pa je to štručko potrebno vzgajati, jih veliko odpove).
Mogoče je tvoja žena popadla pod težo te ideologije.

Kakorkoli, zdiš se mi odrasel moški in na tvojem mestu bi po pogovoru z ženo opravila vazektomijo. Ni preveč zoprno, odpravi pa veliko neželjenih težav.

Iz večine odgovor veje samo eno sporočilo: žena je mati in mati je tista, ki bi morala imeti otroke čez. Če z enim, dvema, štirimi ne zmore opraviti vsega (brez moževega vmešavanja razen takrat ko ji vmeša spermo), potem ni vredna ne kot mati in moralno očitno niti ne kot žena, če se je o tem treba razpisat.

Gospodom se pa da mignit s k samo takrat, ko vmešajo spermo.

Ženska ne zna brzdat svojih nagonov.


Jaz s tem nimam niti kakšnega zelo velikega problema, dokler mi ta isti patriarh ne joka na csd, da naj otroke njemu dajo, ker bi on vse to bolje obvladal od mene.

Kako to veš? Mnogi pari imajo samo enega otroka, pa jim ni žal, da niso imeli drugega. Mnogi pari imajo dva otroka, pa jim ni žal, da niso imeli tretjega. Mnogi pari imajo tri otroke, pa jim ni žal, da niso imeli četrtega.

Zopet monklje in branjenje matere čez vse planke. Ustvarila sta si življenje o katerem mnogi samo sanjajo. Imata udobje, finance, nepremičnino, zdravega otroka, mogoče še psa (ne vem). Otrok prihaja v leta, ko je dovolj star, da hodite dlje, potovanja, skratka ŽIVLJENJE za vse tri, ne le za enega.

Delaš veliko v službi, očitno tudi doma. Enako žena. Z enim otrokom vam gre ok, z dvema mogoče ne več. Ko bi vedel KOLIKO družin gre narazen točno zaradi tega, ker so si omislili enega otroka preveč!!! Zato ti dam prav.

Ženska ne posluša nikogar, ampak svoj nagon po več otrocih. In ko to dobi se začne javkanje o utrujenosti, o nesodelovanju, pomanjkanju denarja, skratka zveza začne razpadat. Moški ima vsega dovolj, saj ob več otrocih, nestabilni ženi, kupu dela enostavno ni nič več drugega kot semenodajalec in financer. Mož, partner, kaj je že to? In res je, da mnoge mame niso primerne za otroke ali več njih, ker ko pridejo težave, začnejo razpadati in se mi zdi primerno na to opozorit.

To, da ti želiš udobje ni nič narobe in, da si želiš udobja za celo družino je tudi super. Jasno je tudi, da si si želel enega otroka, žena pa dva. Rekel si enega, druga pa bova videla glede na situacijo in želje. Imata enega, zdravega otroka. Posvetita se njemu in vama dvema, boste vsi imeli veliko več od tega, kot, da vse skupaj razpade.

Kako to veš? Mnogi pari imajo samo enega otroka, pa jim ni žal, da niso imeli drugega. Mnogi pari imajo dva otroka, pa jim ni žal, da niso imeli tretjega. Mnogi pari imajo tri otroke, pa jim ni žal, da niso imeli četrtega.[/quote]
Vem ker pač vem.Isto je bilo pr naju.Imava dva in sva rekla da je dovolj .Ustvarjala sva materialne dobrine z polnim zagonom.Sedaj sva pogruntala,da so te materialne dobrine ničvredne in,da bi bilo bolj pametno imeti še otroka ali dva.Sam sedaj pr 50 je prepozno.

Kako to veš? Mnogi pari imajo samo enega otroka, pa jim ni žal, da niso imeli drugega. Mnogi pari imajo dva otroka, pa jim ni žal, da niso imeli tretjega. Mnogi pari imajo tri otroke, pa jim ni žal, da niso imeli četrtega.[/quote]
Vem ker pač vem.Isto je bilo pr naju.Imava dva in sva rekla da je dovolj .Ustvarjala sva materialne dobrine z polnim zagonom.Sedaj sva pogruntala,da so te materialne dobrine ničvredne in,da bi bilo bolj pametno imeti še otroka ali dva.Sam sedaj pr 50 je prepozno.[/quote]
In ker je tebi žal, bo avtorju tudi?

Sem ženska in moje načelo je, da smo ženske daleč pred moškimi, veliko bolj superiorne in da so moški le neke vrste nujno zlo, ampak nimaš prav. Po moje nič ne skriva, njemu je jasno, da ima rad udobje, ženi to ni jasno.

Ja, seveda, ker je moški, je itak prasec in hinavec, že samo zaradi spola, brez da sploh kaj razmišlja ali naredi, a ne?

Kako to veš? Mnogi pari imajo samo enega otroka, pa jim ni žal, da niso imeli drugega. Mnogi pari imajo dva otroka, pa jim ni žal, da niso imeli tretjega. Mnogi pari imajo tri otroke, pa jim ni žal, da niso imeli četrtega.[/quote]
Vem ker pač vem.Isto je bilo pr naju.Imava dva in sva rekla da je dovolj .Ustvarjala sva materialne dobrine z polnim zagonom.Sedaj sva pogruntala,da so te materialne dobrine ničvredne in,da bi bilo bolj pametno imeti še otroka ali dva.Sam sedaj pr 50 je prepozno.[/quote]

pessda kako pa veste kako bi bilo s tremi ali pa štirimi? Pa kaj kar neki bluzite. Sodelavka je po 3 porodu padla v pop. depro, štala na celi črti. ena se je odločila da po treh hoče iz zakonskih spon in evola, oče je ostal s tremi……kako pri pesdi veste kako bi bilo ČE BI BILO?

Zakaj bi bilo pametno imeti še enega otroka ali dva? Kje se ustaviš? Zakaj bi bilo pametno sploh imeti otroke? Ko si star selektivno pozabljaš na slabe stvari in poudarjaš dobre iz preteklosti. Zato se ti zdi, da bi bilo super imeti še xxx otrok, ko je pa tako fino ko te kdo pride pogledat kdaj.

Ampak, če bi takrat imela xxx otrok, ne bi imela dobrin, verjetno tudi zakona ne, da ne omenjam zdravja in konec koncev življenja.

si pri 35 ih?
Hm, zanimivo!

Moja starša sta imela enega otroka zaradi razmer, midva imava enega, ker drugi in tretji nista nikoli prišla.
Vse kar pišeš, je res in udobje tudi nama veliko pomeni in res je mega super, ko se otrok počasi osamosvaja in imaš več časa zase in za partnerja.
Ampak…
Meni je neskončno žal, da moj otrok nima brata ali sestre. Ne glede na vse, kar mu dajeva (mentalno in materialno), mislim da je največ, kar otroku lahko daš, brat ali sestra.

Zdaj boste v luft skočile vse, ki se s sorojenci ne razumete. Ko vas gledam in vaše družine in starše, lahko rečem, da so za vsako nerazumevanje med sorojenci krivi samo in izključno starši!

Tako je. Zavajal si jo. Si komot in to udobje bi rad obdržal, zato njej očitaš, da ni primerna mama za 2 otroka. Žal mi je zanjo, ker je poročena z neiskrenim človekom, hinavcem. In še bolj mi bo, če bo potlačila svoje želje in ji bo biološka ura odbila. Nekateri takšni pari so šli kasneje narazen in žena je z žalostjo spoznala, da je moževa nova noseča.

Za otroke definitivno. Pa tudi za večino drugih stvari. Ali jih imaš ti pri svojih zrelih 60+?

Strinjam se.

New Report

Close