kralji ulice
Kadar grem v Ljubljano, srečam tam pred Hofrom Kralje ulice, ko prodajajo svoj časopis.
Zdaj so tudi v našem kraju.Stojita po eden ali dva.Pred vrati trgovine Tuš.Najprej samo ob sobotah in nedeljah, zdaj vsak dan.Najprej sem seveda donirala kakšen evro ali dva.
Zdaj parkiram na drugi strani , kjer so še ena vhodna vrata.
Imam svojo družino, za katero moram skrbeti.
Kaj pa vi mislite o tem?
Meni se zdi prav fajn zadeva, kadar je izvajana korektno. Moder projekt, ki omogoča brezdomcem, da vzpostavijo kontakt z “normalno” družbo in zaslužijo kakšen evro (ne nafehtajo, zaslužijo). To vpliva na njihovo dostojanstvo in eni se s takimi projekti uspejo tudi pobrati.
Od vsakega prodanega časopisa dobi pol prodajalec. Kadar sama kupim, vedno pogledam, da ima izkaznico in tekoče številke (da nekdo ne “fejka” stvari za žicanje).
Ni nam treba kupiti, če ne želimo. Lahko se prodajalcu/ki le nasmehnemo in smo spoštljivi (kot do ostalih ljudi). Ni potrebno, da vam je neprijetno ob tem … njihove življenjske zgodbe tudi niso vaša odgovornost. Tako je.
jih spoštujem. So mirni, vljudni. Včasih vzamem revijo, včasih ne,
a dam vseeno 1 E. Kadar sem suha, grem pač mimo. Vidim pa,
da ljudje pogosto iztegnejo roko in jim stisnejo denar, zlasti
pred kakšnimi prazniki…Ne, vem, vsak skriva svojo žalostno zgodbo,
tako hvaležno pogledajo, da mi res ni žal tistega €, enega ali dva.
Pri nas je enako. Pa občasno ima še kakšno duhovito akcijo, recimo Kralji ulice danes 2 x 50 centov, ali pa Kralji ulice 1 €, zraven dobite nasmeh zastonj …
Pa, ko je imel Hofer tiste nalepke za plišaste živali, jih je tudi zbiral, pa potem ponujal tistim, ki jim je samo še kakšna manjkala, pa igrače je potem naprej podaril v zavetišče …
Ne vem, zakaj bi mi bilo nerodno, pomagam, kolikor zmorem, oz. se mi zdi prav, drugače pa samo lepo pozdravim.
No zanimiva zgodba iz rudarskega kraja v Sloveniji, ki sem jo osebno videl in spoznal. Se pripelje gospod , ki je tudi v kazenskem postopku na sodišču zaradi pranja denarja in je poln denarja in ne vem še kakšnih barabij, z VW Touaregom in izstopi iz avta. Brezdomec, pa ravno to ni, ker ga skoraj vsi v kraju poznamo, je brez prihodkov ga prosi za kakšen majhen drobiž, ima pa majhno hišico, da mu ravno ni treba v neki dom. Obrne se okoli , kot da bi videl smet. Za njim pride gospod v neuglednem avtu in mu da 5€ kar tako. No da me ne boste totalno popljuvali , tudi jaz sem mu dal 2 € in to vsaj 5 minut opazoval.
Če pa kdo ni vsiljiv, so pa to kralji, vsaj tisti ta pravi (pustimo lažne fehtarje, ti znajo biti tudi zelo nesramni za povrhu, eden ordinira v centru LJ).
S trgovinami so celo dogovorjeni, da so lahko tam, nikomur ne težijo, in itak je tudi njim jasno, da čisto vsak ne bo kupil in da imamo mogoče nekateri stalnega kolporterja …
Vidve, ki jih raje obvijeta, kot bi jih prijazno pozdravili: poskusita enkrat za spremembo reči dober dan in se obnašati do njih kot do normalnih ljudi.
Meni so mnogo bolj zoprni oni Italijani, ki “zbirajo podpise” za komuno. Njim pač lepo rečem ne hvala in grem naprej.
Samo sem tudi jaz ze kdaj ‘odvila’ iz parkinga ker ne poznam Hf z dvema vhodoma. Ce imam dam..ce nimam pa zal ne morem mimo in raje odpeljem drugam.[/quote]
Upam, da se zavedaš, da imaš problem.[/quote]
Verjetno res. Tezko mi je za druge. In kako naj to resim? Naj se zjokam ko mu nimam za dat ali raje odvijem stran?
Upam, da se zavedaš, da imaš problem.[/quote]
Verjetno res. Tezko mi je za druge. In kako naj to resim? Naj se zjokam ko mu nimam za dat ali raje odvijem stran?[/quote]
Okej, te pač vidiš, a veš, koliko drugih je, ki jih pa ne?
Nihče ne pričakuje od tebe, da boš pomagal vsem in z enim evrom ga itak ne moreš rešit. Daj odrasti že počasi. Daš, če želiš in ko/če imaš. Ker smo namreč tu še drugi, ki damo, ko/če imamo. In se nas nabere dovolj, da nekomu mogoče pičico olajšamo življenje. Nisi edina na tem svetu, ki ji revščina seže do srca.
Verjetno res. Tezko mi je za druge. In kako naj to resim? Naj se zjokam ko mu nimam za dat ali raje odvijem stran?[/quote]
Za začetek se do njih začni obnašat kot do sočloveka. Lepo pozdravi, se nasmehni in pojdi posvojih opravkih.[/quote]
A pa ti mislis,da se do njih ne obnasam primerno? Vedno jim zazelim vso sreco, tudi dam od 2-5eurov,kupim kdaj se dodatno kaj za pod zob, ne da bi vzela revijo ampak se vcasih zgodi da nimam,ne morem dati. In takrat ne morem mimo tega ne da bi cutila bolecine in kot da sem jih izdala ker se me stiska ljudi zelo dotakne. In potem rajsi ne grem ker me prevec boli,da jim tisti trenutek ne morem vsaj malo olajsati..