Samo nekam bi rada zapisala svoje obcutke, danes je tezek dan, tisci me v prsih…
Pocutim se osramoceno, ponizano, gnusno. Ker sem si dovolila in se spustila v afero z drugim. Kljub temu, da imam partnerja in male otroke. Na najini dolgoletni zvezi visi tudi madez njegove prevare, ki pa moji ne seze do kolen.
Tako mi je zal. V sebi se trgam na pol. Partner se je odlocil, da poskusiva zakrpati zvezo. A cutim, da me pocasi zapusca.
Tako boli. Zakaj sem potrebovala vse to, da sem spoznala kako zelo ga ljubim? Zakaj sva zapadla v taksno rutino, da sva vse to pozabila…. Zakaj, kaj se mi je takrat zgodilo, kam je sla vsa moja morala? Nikoli si ne bom odpustila. Najbrz si niti ne zasluzim, da mi partner kdaj odpusti. Tako si zelim ostati z njim… Ampak se mi zdi, da je z vsakim dnem bolj odtujen. Skusava se pogovarjati, sproti resevati kar se resiti da, a ocitno je to mocnejse od naju… Ne najdem nacina, kako mu pokazati koliko mi pomeni. Seveda, kako pa naj mi po tem sploh kaj verjame…
Tako zelo boli. Gledati trpljenje nekoga, katerega si tako prizadel. In spet vprasanje, zakaj sem si dovolila da me je odneslo tako dalec…
Vcasih razmisljam, da bi zapustila ta svet. Pa ni posteno do nikogar, le sebe bom resila. Tehtam moznost, da otroka prepustim partnerju in za vedno odidem. Nekam dalec. Ampak spet ni posteno, ne do njega ne otrok… Kaj nama se ostane.. Je posteno, da se vsak dan muci in vztraja ob meni, da ohraniva druzino skupaj? Ni.. Pa to, da otrokoma dodeliva dva domova v primeru razhoda?
Sprasujem se, kje v zivljenju sem se tako izgubila. Mi je bilo predobro? Najbrz… Zdaj sem na dnu. Zelim si, da bi cas prevrtela nazaj. Ali pa da bi izginila s tega oblicja. Druge poti ne vidim.
Popljuvajte me, vse si zasluzim. Ce me doleti vse slabo na tem svetu, ne bo dovolj velika kazen za moja dejanja…

Kaj to pomeni?

Pojdita na družinsko terapijo. Nama je neskončno pomagala, šla sva čez prevaro in sva močnejša kot kadarkoli! Sva iz štajerskega konca, vozila sva se v Ljubljano in ni nama žal. Vse to se da rešiti in celo izboljšati!

Kaj to pomeni?[/quote]

Cudno sem zapisala, pa se zatipkala sem se. Tudi on me je pred leti prevaral, vendar ne na tak nacin kot jaz njega.

Kaj to pomeni?[/quote]

Cudno sem zapisala, pa se zatipkala sem se. Tudi on me je pred leti prevaral, vendar ne na tak nacin kot jaz njega.[/quote]
Saj to sem razumela, imam pa občutek, da se v tem stavku skriva ključ do marsičesa. Ne da zagovarjam ljudi, ki se igrajo z otroštvom svojih otrok, še manj verjamem v floskulo, da sta za prevaro kriva oba … ampak vseeno imam občutek, da ni vse tako črno-belo, kot vidiš ta trenutek. Vsako prevaro je težko oprostiti. Tvoj bi se zdaj lahko zamislil, kako je bilo takrat tebi.

Daj ne dramatiziraj!!! Pac si se dol dala z enim…jeb..ga..vse to je clovesko..nisi ne prva ne zadnja…ce bosta sla zaradi tega narazen bosta pac sla… Nehaj se se zdaj mucit z obsojanjem, ker izgubljas dragocene trenutke svojega zivljenja. Glavo gor, priznas in sprejmes napake in to da nisi superman in zacnes zivet in uzivat v zivljenju… In ja imas prav zivljenje si unicujes zdaj s tem dramatiziranjem in ne s tem da si se poseksala z drugim…

Ti je bilo z ljubimcem fajn? Nuklearni seks?

Mislim, zakaj ste ljudje tako odpuljeni?
Kar je bilo, je bilo. Časovni stroj ne obstaja, da bi šli lahko nazaj in popravili stvari, pa tudi če bi obstajal, je popravljanje preteklosti hudo za*ebana stvar, ki potegne za sabo marsikaj in sprožo domino efekt, tako da se ni s tem za igrat…
No, torej nazaj ne gre. Zakaj se potem žrete za nazaj, pulite lase in trgate kožo s sebe? V čem je pint? Toliko energije potrošite za obžalovanje in kesanje in kaj vem kaj še vse,sori, ne in ne in nikoli ne bo vaše dejanje videti lepše in boljše, pa če se še milijonkrat pokesate in če še milijonkrat trpite!

Energijo, um in razum je potrebno vložiti v sedanjost, na kateri gradimo prihodnost! To je edino kar šteje in tudi edina smiselna stvar!

Ne rabiš našega obsojanja,saj ti je tvoja vest največja kazen!
Srečno!

Premisli o vsem, dovoli si taka čustva, zjoči se, potem pa obriši solze in se lotita dela. Poiščita pomoč, najdita skupne cilje in rešita. Ni fer od njega, da se oddaljuje, ko pa se je začelo z njegovo nezvestobo. Ni fer od tebe, da si sedela na dveh stolih.
Preteklosti se ne da izbrisati, imata pa šolo za bodočnost. Gradita od tu naprej. Saj bo šlo. Dajta času čas in sama sebi še eno šanso.
Drži se, srečno:)

Cudno sem zapisala, pa se zatipkala sem se. Tudi on me je pred leti prevaral, vendar ne na tak nacin kot jaz njega.[/quote]
Saj to sem razumela, imam pa občutek, da se v tem stavku skriva ključ do marsičesa. Ne da zagovarjam ljudi, ki se igrajo z otroštvom svojih otrok, še manj verjamem v floskulo, da sta za prevaro kriva oba … ampak vseeno imam občutek, da ni vse tako črno-belo, kot vidiš ta trenutek. Vsako prevaro je težko oprostiti. Tvoj bi se zdaj lahko zamislil, kako je bilo takrat tebi.[/quote]

Ravno to ga boli. Dejstvo, da sem vedela kako zelo boli prevara, pa sem mu vseeno to storila… Ne enako, huje. Tam (baje) ni slo za seks

ne žri se toliko da ne boš še ćesa zoprnega izvedela tudi z partnerjeve strani.Praviš da je tebe tudi on že prevaral.Kje pa je sedaj ta ženska s katero te je prevaral?Kako pa veš da je prekinil z njo?Lepo te prosim ne dramatiziraj saj si samo človek ljuba duša.

Kako je bilo imet tuji tič v sebi, drugega moškega, če ga sploh ne ljubiš?!?

Nič ne boš naredila če se fentaš,le otroci ga bodo še bolj nasrkali.Tudi zate bo nekoč posijalo sonce…Tudi sam sem bil v podobni situaciji in na antidepresivih in alkoholu.Zakaj,sem se vprašal in porinil v kot flašo ter tablete,zbrisal bivšo iz svojega srca in to je to.Otročka imam neizmerno rad,z njim preživljava kvalitetne stike in NITI slučajno ne pomislim več da bi ostal brez očeta..Tko da pamet v roke pa samo borba za življene,pozitivna energija pa bo!Čas celi rane,sam sem bil tri leta u urcu,zdej sm pa pušeljc in ne boš verjela,brez partnerke.Srečno punca,lahko mi tudi pišeš na zs,če ti bodo kake temne misli po glavi hodile.

Saj to sem razumela, imam pa občutek, da se v tem stavku skriva ključ do marsičesa. Ne da zagovarjam ljudi, ki se igrajo z otroštvom svojih otrok, še manj verjamem v floskulo, da sta za prevaro kriva oba … ampak vseeno imam občutek, da ni vse tako črno-belo, kot vidiš ta trenutek. Vsako prevaro je težko oprostiti. Tvoj bi se zdaj lahko zamislil, kako je bilo takrat tebi.[/quote]

Ravno to ga boli. Dejstvo, da sem vedela kako zelo boli prevara, pa sem mu vseeno to storila… Ne enako, huje. Tam (baje) ni slo za seks[/quote]
Mah, tudi on je svojega denarja vreden.

Obstaja en film, ne vem pa naslova. Dva par ostaneta ujeta na letališču, star in mlad. Mislim da se mladi hoče razit. Potem od starega para, ful zaljubljenega, izvesta njuno življenjsko zgodbo. In kako je eden drugemu prevaro odpustil. Ne vem naslova. Samo pravijo da so filmi psihoterapevtski in da se splača pogledat…

Ja, človek bi se včasih najraje zabrskal tri metre v pesek in prišel ven, ko bodo problemi rešeni.
Vsi smo bili že kdaj na tem.Pa ne gre.Tukaj sta otroka.Ki te strašno rabita.Vsak dan in vsako uro!
Mama si in ostaneš do konca svojega življenja.Ukvarjaj se z njima.Se pogovarjaj, hodi z njima v knjižnico, poj jima pesmi.Posveti jima svoj čas in ne dopusti, da bosta imela , ko bosta odrasla, prazne spomine na otroštvo in da ti bosta enkrat pri 22 letih rekla :Nihče se ni ukvarjal z nama!
Pogovori se s partnerjem.Opraviči se mu, povej mu svoje občutke in se trudi.Vsak dan.
In nehaj misliti o osramočenosti, ponižanosti in gnusobi.
Daj glavo pokonci, potrudi se za partnerja in otroka in dokaži, da je bil to pač neumen padec.
Brezzvezen sicer, ampak iz njega si se nekaj naučila.Da ti partner veliko pomeni in otroka ogromno.
Kaj si imela preveč časa, da si se zapletla v afero?
Poskrbi raje za otroka.Posveti čas sebi, vrzi nase lepa oblačila in ne dovoli več, da se nekdo s teboj igra.Kako boš take traparije čez 20 let razložila svojima otrokoma? Veš, take stvari se zvejo.In tudi otroke zanima, kaj so počeli starši v mlajših letih.Daj, pamet v roke.
Kar je bilo, je bilo.Glavo gor in postani dobra mama in super punca za tvojega partnerja.Potrudi se no, hudiča.
Pa pojdita na družinsko svetovanje.Če on ne bo želel, pojdi sama.Koristilo ti bo.
In še to : da nikoli več ne pomisliš na to, da bi kar odšla.Brez otrok.
MAMA si!
MAMA!
Veš, mama je ENA sama! Mamica!
Vzemi se v roke in nehaj se pomilovati.
Hmmmm….kje pa je tvoja mama? Kaj ji ne moreš nič zaupati?

Odpusti si, kot si odpustila njega, ko te je prevaral naj te odpusti tudi on. Ne zrej se, to samo skodi tvoje custveno stanje, samo na slabsem bos. Usedita se in se pogovorita, povej mu, kako si se pocutila takrat, ko te je prevaral, da zato tudi razumes njega kako se pocuti. Merjenje kogar je bolj bolelo in kdo je huje storil je nesmiselno in tako zelo nepomembno. Nihce nima enako custveno stanje, npr. meni ce bi pes dobil rano bi jokala 3dni, ti bi recimo le solze potocila, drug pa bi ostal hladen. Prosim, bodi dostojanstvena.

Kar je bilo, je bilo. Ni popravnega izpita. Smo ljudje in ljudje delamo napake in grešimo. Kdor ima vest, potem zelo trpi, saj se kesa in obžaluje. Najprej odpusti sama sebi, nato si s partnerjem odpustita eden drugemu. Pogovorita se, priznajta si, eden drugemu, da vama je žal. Poiščita strokovno pomoč – družinskega terapevta.
Že zaradi otrok se vama splača potruditi, iti naprej, ponovno poiskati žarek ljubezni. Po družinah se dogaja vse sorte, pa se ljudje ne ločijo. Upam, da se bosta ponovna našla. Srečno.

Ne obsojam, ker ne poznam ozadja. Trdim pa, da par, ki se med seboj prevara z drugimi, v tem paru ni ljubezni in ni spoštovanja. Tak par je samo iz navade še skupaj, kar pa dolgoročno ne bo šlo. Škoda je, ker bodo trpeli otroci.

Lahko daš mejl Uničila sem si Življenje? Jaz sem na istem……

Menim, da ne moreš spremeniti storjenega, Seveda pa je lahko popravni izpit, če sta oba zanj.

Pa kaj si te naredla da mu njegov zunajzakonski f*uk ne seže po tvojem nekem sranju do tvojih kolen?
To pa mi ni jasno. Kaj čem ti rečti? Ne sekiraj se in teraj svoje življenje naprej.
Neke zadeve razumeš pravilno, da nisi tukaj samo zase.

Pametna bodi zdaj in dobro premisljuje, kaj se tebi dolgorocno splaca in kaj partnerju. Tvoje zivljenje je na tej tocki tud danes v tvojih rokah. Iz pisanja je razvidno, da ne glede na prevaro med vama s partnerjem še vendo vlada ljubezen. Niti ni toliko mocna njegova zamera, najmocnejsa je tvoja slaba vest. Ce gresta narazen, kaj bos s tem dosegla? Ali bo kateri od vaju srecen, ali bo srecal novo ljubezen?? Kako ves, da ja, kako ves da ne? In kako ves, da v vajini morebitni novi zvezi ne bosta ponovno varala, saj je vec kot ocitno to vajina lastnost – pac nista monogamna, poleg tega pa V bistvu ne ves za naprje nic, zato ti pravim, da bodita pametna. Naj ti on malo pomaga ukrotiti tvojo slabo vest, vama dam nasvet, kar izmislita si neko kazen, ki vaju bo med seboj bolje povezala : npr. izvajanje telesne kazni cele 3 mesece in sicer po 20 udarcev in to 2 x na teden s pasom po nagi riti. Bos videla, da ti bo potem veliko bolje in bo tvoja slaba vest izginila. Ti se bos pocutla ocisceno in tvoj partner pa bo v tvojih oceh SPET najmocnejsi in vsega spsotovanja vreden – tvoj greh bo kaznovan in tvoj partner mascevan, te krokodilje solze “zaradi tvojega grea in vajine odtuenosti” pa posusene! In bosta lahko znova srecno zivela naprej! Res bodi pametna, nacin za spametovanje sem ti posredovala. Ne unici si zivljenja z locitvijo. Tam zunaj ni nic lepsega, lahko je slabse, spostuj to, kar imas, ali pa ti naj partner pomaga k pameti kot opisano.

Seveda, zdaj jokaš, ko je mož zvedel in je mleko razlito….dokler si se počutila varno, nisi nič jokala in se samoobtoževala…zdaj pa, samopomilovanje, zapustila ta svet, izginila iz obličja, ni pošteno…in spet se vrtiš okoli same sebe, enako kot prej. Samozaverovana in razvajena. In spet čakaš, da bo mož kaj naredil za vaju. Ne bom ti nič svetovala, ker vem, da bo šel ta zakon narazen. Ker ne vidim v tebi volje po delu in pripravljenosti na trud.

In to je pri tebi učinkovalo?
Prvič namreč slišim, da tepežkanje v zakonu dobro učinkuje…