otroci, danes in včasih
Danes se že vsak čez nekaj pritožuje. Največkrat so to otroci, pa se resno sprašujem, kaj vas pri teh otrocih dejansko moti, namreč nič drugačni niso kot smo bili mi, eni jokavi, drugi zvedavi, tretji živahni, četrti bolj mirni….?
Ja tudi mi smo koga na plaži poškropili, žoga je zletela na kako brisačo, okupirali smo kakega zanimivega človeka, da ne govorim o vpitju, pravzaprav vriskanju, skakanju, lovljenju…..vse to smo počeli na plaži v Nerezenah vrsto let, pa se ni nihče pritoževal nad nami, vsi so razumeli, da smo pač otroci.
Danes pa bi moral 5 letnik sedeti na brisači in se obnašati kot odrasel človek? Nič druženja, ker potem lahko postanejo glasni,igrivi…., kar moti druge.
To kar gledam danes po plažah je groza, ljudje se enostavno ob vsakem otroškem joku, vrisku, teženju….. zgražajo, ne moti pa jih dretje raznoraznih prodajalcev, ko ženska panično vpije na drugo, naj umakne svojega psa,ker je njenega strah, ko se dve udarita za plac na plaži, ko se tip na 200m sprašuje kakšen sladoled bo ona in kakšnega pesek, ko ženska iz morja prepričuje peseka naj gre v vodo tako, da se sliši po celi plaži, ta pesek pa bevska kot nor……se resno sprašujem, kdo je tu nor?
Na plažah kjer se je včasih trlo otrok, vriskalo…..danes redko slišiš kak vrisk, tu in tam kak jok, večinoma pa odrasle nergače in njihove lajajoče “otroke”!
se strinjam s teboj… kako hitro nekaterim ljudem izgine spomin, ko so odrasli in jim gre vse v zvezi z otroki na živce – jaz vedno rečem tudi mi smo bili takšni…
otrok mora biti nagajiv, živahen…in vse to je še kako prav – samo starši so danes živčni v večini, napeti in jim gre vse na živce – to je problem in mislijo,d a je vzgojen otrok to,da je že v otroštvu v bistvu pomanjšan odrasel…
pa se motijo tako – taki so v največji zmoti…
je že prav,d a so otroci najagivi, veseli, da se sliši njiho krik iz dvorišča, ko se lovijo in igrajo – to pomeni,da se imajo super in uživajo :))
Danes in vcasih se ne da primerjati, vcasih smo tudi otroci od prvega razreda hodili po pouku domov in imeli svoj kljuc, sami so sli do trgovine po kako mleko, pred bloki pa je bilo celo poletje polno samih otrok. Danes jih ni vec oz tisti ki so so v druzbi starsev. Iger razen norenja in prerivanja sploh ne poznajo vec, ce jim pokazes kako staro igro, ki smo jo mi igrali po ure in ure je pa po 5 min ze vse bedno.
V gostilnah pa smo vedno sedeli pri miru starsi so odlocali da gremo jesti- kjer je boljsa hrana in ne kje je vec igrisc in animacije za otoke. Vedeli smo kje so nase meje imeli smo bolj strogo vzgojo a vseeno smo imeli veliko vec dozivetji in pustolovscin kot jih imajo nasi otroci danes. Vsa drevesa so bila preplezana v bljiznjem gozdu smo poznali vsak koticek in vsak dan smo prisli tocno domov.
Pa pusti danes sedmletnika samega ven da spleza na najvisji vrh drevesa in celo popoldne do mraka v bljizni gozd. Jaz vedno pravim da sem imela res strogo vzgojo moji starsi niso imeli pojma kaj je to socustveno starsevstco, ampak izkusenj, dozivetji in vsega drugega pa toliko kot jih moj otrok ne bo imel verjetno nikoli. Vcasih se je popkovina prirezala ob rojstvu danes pa ne vem kdaj se sploh….
zakaj nekateri dobesedno rinejo v tiste dele plaže, kjer je logično, da bodo otroci? Sredi plaže v senci velik peskovnik, okrog pa polno nergajočih zategnjencev,ki jim ni jasno, da je lastnik v tisto senco postavil peskovnik, da je tista senca okrog peskovnika namenjena verjetno njihovim staršem. Ampak ne kujasto vztrajajo, da so enakovredni z ostalimi,kar jim nihče ne oporeka, je pa butasto, da bentijo nad hrupom, ki ga vzganjajo otroci!
Strinjam se z zapisanim. Avtorica, primerjaš jabolka in hruške! Marsikaj je bilo včasih, pa danes ni več sprejemljivo! Smo se mi v šolah kdaj obnašali tako kot se otroci danes? Za nas je bil učitelj avtoriteta, danes pa kakšnega učenca samo opomni, naj ne klepeta ali ne bulji v svoj pametni telefon, pa skoraj pridrvijo starši z odvetnikom v šolo! Včasih so bili otroci veliko bolj samostojni kot danes in tudi starši so nam pustili, da smo bili med počitnicami od jutra do večera zunaj, prišli smo le jest, pa potem spet ven – s kolesi, plezali po drevesih… danes bi take starše že CSD vzel v roke zaradi zanemarjanja otrok.
Ne primerjaj neprimerljivega!
Pa še nekaj, nehaj spodbujati te borbe OTROK : PES, ker se iz tvojega prispevka že na daleč vidi, kaj bi rada. Da se namreč zavzamemo za otroke, pa ni važno, kako nevzgojeni so in da popljuvamo vse tiste, ki imajo pse, nimajo pa otrok. Ne bodi prozorna, taki hujskači, ki svoje hujskaštvo lepo zavijejo z mašnico, mi gredo res na jetra.
Kako je v mestih, ne vem za ziher, ker me že dolgo ni več tam, opažam pa, da pred blokom, kjer sem nekdaj živela in sedaj živi tam sestra, otroci še vedno posedajo, le igrajo se ne, če pa odrasle vse moti. Bog ne daj kake žoge, vsi iz pritličja rohnijo in se bojijo za svoja okna, plezanja po drevesih, ma kaki, bodo uničili drevesa, da ne govorim o hrupu, kolikor je bilo pritožb in vmešavanj….
Na vasi pa ti lahko zagotovim, da otroci še vedno pešečijo iz šole, tudi taki, katerih torba je večja od njih, pravkar cela horda pod nami lovi ribe ali kaj, so na kolesih……..spodaj na bazenu, na kakem dvorišču….
Kar se samih restavracij tiče, ne opažam nekih bistvenih sprememb, ravno tako, kot smo mi po zaužiti hrani hoteli na igro, je danes, kaj pri hudiču bo otrok še 1 uro sedel pri miru in poslušal odrasle marnje in čenče? In ja spomnim se, da smo poiskali kak biljard, kak fliper, kak ročni nogomet in se zabavali v kakem kotičku iz katerega se nas je slišalo…. ne danes se pričakuje, da bo dete sedelo pri miru pri mizi, pojedlo in počakalo, da pojedo še vsi ostali……to se pričakuje od otrok, medtem, ko odrasli si lahko privoščijo od vpitja, do metanja pribora po tleh, seveda, da ne govorim o govorjenju s polnimi usti, glasnemu telefoniranju, ko cela oštarija posluša……..in ravno taki ste-so najbolj glasni, ko gre za otroški nemir! Še včeraj doživeto, ženska odloži telefon in nahruli famijijo, keterih malček je jokal, češ kako nevzgojeno je njihovo otroče, to, da smo vsi poslušali njeno vpitje po telefonu, kako poskuša nekomu na drugi strani razložiti, kaj mora klikniti in blablabla…., kdo je tu bolj nor?
To nikakor ni razlog za sedenje, posedanje. Roko na srce, tudi mi smo posedali po klopicah pred blokom. Smo se pa seveda tudi žogali, kotalkali, plezali. In tudi takrat je kar nekaj sosedov motilo, da smo nabijali žogo v blok, tudi takrat je kar nekaj sosedov motilo, da smo bili glasni, tudi takrat so se ljudje pritoževali. Ampak mi smo se na to požvižgali, ker to je bilo naše življenje, mi drugega nismo imeli. Današnji otroci imajo življenje na telefonih in tablicah. Žal. Jih vidim na klopicah, vsak ima svoj telefon v rokah in jih slišim, kako se pogovarjajo o tem, kar vidijo in preberejo na telefonih.
Lej, mi smo se med počitnicami zjutraj zbudili in šli vsi takoj ven in smo bili vsi zunaj, dokler se ni začela Poletna noč. V končni fazi, kaj pa naj bi delali doma? Če bi imeli takrat 160 televizijskih kanalov, računalnike, internet, tablice, pametne telefone, verjamem, da bi tudi mi bili večino dneva doma, ker kaj ti bo družba v živo, če imaš pa veliko več kot prijatelje iz bloka na telefonu, pa še obleči se ti ni treba, obuti, iti po stopnicah dol.
Pa saj smo odrasli enaki.
Strinjam se z zapisanim. Avtorica, primerjaš jabolka in hruške! Marsikaj je bilo včasih, pa danes ni več sprejemljivo! Smo se mi v šolah kdaj obnašali tako kot se otroci danes? Za nas je bil učitelj avtoriteta, danes pa kakšnega učenca samo opomni, naj ne klepeta ali ne bulji v svoj pametni telefon, pa skoraj pridrvijo starši z odvetnikom v šolo! Včasih so bili otroci veliko bolj samostojni kot danes in tudi starši so nam pustili, da smo bili med počitnicami od jutra do večera zunaj, prišli smo le jest, pa potem spet ven – s kolesi, plezali po drevesih… danes bi take starše že CSD vzel v roke zaradi zanemarjanja otrok.
Ne primerjaj neprimerljivega!
Pa še nekaj, nehaj spodbujati te borbe OTROK : PES, ker se iz tvojega prispevka že na daleč vidi, kaj bi rada. Da se namreč zavzamemo za otroke, pa ni važno, kako nevzgojeni so in da popljuvamo vse tiste, ki imajo pse, nimajo pa otrok. Ne bodi prozorna, taki hujskači, ki svoje hujskaštvo lepo zavijejo z mašnico, mi gredo res na jetra.[/quote]
Ja smo se, samo pozabili ste. Sošolec je že pred 30 leti skočil v ravnatelja, njegov oče je bil odvetnik in kaj misliš kaj je sledilo, sošolkina mama je redno hodila nad učitelje zaradi ocen, bilo je točno tako, kot danes, le da teh zgodb niso objavljali na vse mogoče načine, kot danes!
Ta piškav argument, da hodijo starši z odvetniki v šole, je bedarija, namreč še nikoli nismo ne jaz, ne moje kolegice doživele tega, razjarjenih staršev je pa ravno toliko kot včasih!
In seveda argument pes otrok, kako naj se to ne primerja! Pozabljaš, da to počno ravno tisti, ki imajo pse, kar jim pa ljudje, ki so svoje otroke dejansko rodili, ugovarjajo in imajo prav. Zakaj? No, če te razlike ne razumeš, se zamisli nad seboj!
PS
Preden me napadete spet s kakim piškavim argumentom, nimam otrok, in sem absolutno na njihovi strani in trdim, glede na to, da delam z njimi, da niso popolnoma nič drugačni, kot smo bili mi!
Ja, samo koliko je pa bilo primerov, da je kdo z odvetnikom v šolo priletel?
Sama se iz 30+ let nazaj spomnil, da me je prfoksa treščila z “Atlasom sveta” po betici, ker sem gofljala. Da je pri eni od prfoks večkrat šop ključev komu v betico priletel. Da je marsikdo, ki je delal kažin, od hišnika dobil z metlo kakšno čez hrbet. Tudi kakšna klofuta je kdaj priletela (od ravnatelja).
Gobcali “tečnim starim sosedam/om” nismo oz. če smo delali sranje, smo zelo pazili, kdo bi nas lahko videl. Ker če nas kdo je, si jih skasiral od staršev, preden so te vprašali, kaj in kako.
Danes pa ti dejansko froc lahko po glavi serje, pa se starši delajo, kot da zvezde sred belega dne štejejo ali pa te še napizdijo, kaj se vtikaš b njihov način vzgoje (doživeto dober teden nazaj, ko mi je deklica potegnila z okenske police korito z rožami, mama pa je pričakovala, da ji bom “rožice dala” – ko sem rekla, da ne in povedala, da se to ne dela, je bila užaljena in je rekla, da oni punčki pustijo, da raziskuje in se uči – ja, vraga, kar, samo ne na mojih rožah!).
Itd.
p.s. In ja, tele gostilne in to – tole letanje po oštarijah ni za nikamor. Če otrok ni sposoben sedet za mizo oz. ne motit ostalih gostov, potem ga ne vlačite naokoli. Ker je zoprno do amena, da ti tuj otrok skače okoli mize, bulji v krožnik in po možnosti še prste not tišči.
Če malo pomislim, smo bili tedanji otroci dosti bolj “žleht”, delali smo večje bedarije, kot ti sedanji. Včasih skupaj podoživljamo, kaj smo počeli, pa si večkrat mislim, da si ti sedanji otroci v tem času tega ne morejo “privoščit”. Si predstavljate kaj bi bilo, če bi sosedom naši otroci zavezali kanto za smeti za vrata in bi se te potem razsule?
sosedi potrgala prve narcise, pa ni bentila, samo povedala je, da se to ne dela!
Bil je nek obisk in naš pes se je zaganjal v pesjaku, pa se mi je zdelo, da ga moram izpustiti in sem ga, naredil je celo štalo, vem da so se drli name, da jih je babica karala nazaj, da sem samo še otrok in nisem razumela kaj sem naredila narobe, še danes sem ji hvaležna, da se je postavila zame, in potem se kot 5 letnica spomnim dogodka v restavraciji na morju, ko mi je na krožnik priletela piščančja kost in me poškropila z vročo juho, da sem se drla ko esihar, nakar iz sosednje mize pride možakar po kost in ko ga oče napizdi, mirno reče, da kaj se dere,da sem itak še otrok, ki ne kapira!
In veš česa se še spomnim, da smo bili žleht in smo radi nagajali, pa da so nam stari to nagajanje spregledali, češ otroci, ja tega je bilo veliko v naši ulici, bile so pa tudi puščobe tečnobe, no te so pa na tedenskem redu enkrat tožarile, kaj vse smo ušpičili in lej ga zlomka, tudi njihovega teženja ni nihče jemal resno.
In ja tudi takrat so bili taki starši, kot jih opisuješ danes, spomnim se ene Natalije, pa enega Simona, razvajena da glava peče, potuhnjena in vedno izločena iz družbe. Ja njune mame so tudi vedno opravičevale vse kar sta zagrešila, da so drugi krivi in da smo ostali huligani, kot je to še danes!
Ko pa nekdo posploši posamezne primerke na večino, pa se mi zdi, da ima večje probleme sam s seboj kot pa z populacijo nad katero se spravlja!
PS
Pa koliko dejansko poznaš primerov, ko je odvetnik priletel v šolo? Jaz in ljudje, ki jih poznam (pa jih veliko dela v izobraževanju) ne poznajo takega primera!
Pa, pravzaprav niso otroci moteči, moteči so starši. Predstavljajte si en lep zalivček, v katerem je tudi kakšnih 5 družin z majhnimi otroki in je še kar mir. Kakšen sicer joka, igrajo se v plitvini, se špricajo, tudi kričijo, vse ok – dokler ne začno vpiti nadebudni slovenski starši (ponavadi očetje), ki imajo občutek, da se oni pa MORAJO z otroki ukvarjat. Pa zvleče svojega v globoko vodo in se oba dereta, ata npr. ful naglas: “pridi Katka, pridi,boš vidla kak je fajn v globoki vodici”, Katka se dere “nočem v globoko…”, mama z obale: “pa pusti jo, vidiš, da se boji, pejta se rajši odbojko”, ata od daleč “prinesi žogo” itd., itd….Na koncu je Katka tečna za znoret, se meče ob tla, če bi jo pa starša še naprej pustila, da se igra z Ricardom in Stijnom v pličaku, bi bilo pa vse ok. V gostilnah pa enako, če bi starši vzeli s sabo npr. barvice, liste, knjigice in otrokom razložili, da se tu ne divja, lahko pa mirno rišejo za mizo, pa bi šlo.
če so, kot praviš, starši problem, kako je to mogoče, če pa so zrasli v sistemu kot ga opisujete, ko je učitelj imel avtoriteto, starši prave vzgojne metode, deca so se pravilno igrali, kako je mogoče, da so nastali taki starši?
Tisto o gostilni pa tudi adijo, jebeno če greš ven iz svojih 4 zidov, tvegaš, da te avto povozi, kdo brezveze nadere, vgrizne kak pes, teži kak odrasel osebek (kar pogosto v Lj)…..med drugim tudi kak otrok se kje dere, pa se spravlja kam kjer mu ni mesta, ampak ker sem odrasla oseba in ker se predvideva, da sem bolj socializirana in odgovorna kot en 10 letnik, zadevo uredim kot treba in nikjer nobenih problemov z otroci, ki so med vsemi motilnimi faktorji v okolici še najbolj dovzetni za grajo.
Zelo velika je razlika med odraslimi včasih in danes.
Včasih so šli ljudje sproščeni na morje, niso preračunavali ali jim bo zneslo in koliko, nisi bili v službah pod stresom, niso bili na robu nezaposlenosti, bili so optimistični, nekako se je vedno zrlo naprej v svetlejšo prihodnost in za otroke se je vedno govorilo, da so otroci in mladina naša boljša prihodnost!
Danes pa je vse slabše od slabšega, medijsko in družbeno nas spravljajo v negativo, že itak je danes vsak od nas na robu zaposlenosti in vsi smo pod stresom v službah, potem pa še ena sama negativa vse povsod okoli nas in da človek ostane normalen, je že čudež! Ob zblojenih in zmozganih starših je otrok nebodigatreba, ob vsej psihično uničeni okolici pa toliko bolj, ni nobenega duha in sluha o miselnosti “naša mladina je naša prihodnost”!
In poleg tega, včasih se je vedelo, kaj je prav in kaj narobe, danes je pa lahko vse narobe prav in čisto nič narobe ali pa kar vse. Včasih je otroke vzgajal tudi sosed in prodajalka v trgovini, vsak je dodal nekaj svojega, če staršev ni bilo zraven, danes tujega otroka niti pogledati ne smeš, kaj šele, da mu kaj rečeš… (in neeeeee, to ni socializem! v opevani Nemčiji te trafikantka nadre, zakaj nisi v šoli, če na delovni dan ob 10.30 kupuješ strip!)
Popolnoma smo izgubili kompas!
Ni druge, kot da se resnično vzamemo v roke, streznimo in začnemo vrteti kolesa v smeri Naše Boljše Prihodnosti!
Zanimivo je, da se kljub takemu razmišljanju, da so mladi nepotrebni balast, potem vseeno počutijo blazno ogrožene pri enih 40-ih, ko začnejo mlajši prihajat na plan … ;-)[/quote]
Jah kaj da se ne bi počutili ogrožene, če pa so jim živ opomin njihove minljivosti, česar seveda njihov višji mentalni nivo še ni obdelal!
Razlika je med igrivim otroškim živžavom, ko otroci okupirajo plitvino, se igrajo, uživajo, piskajo od veselja, se špricajo, lovijo s špricami in s svojo energijo popestrijo poletno poležavanje na plaži.
Popolnoma nekaj drugega pa je nenehno tečnarjenje, kujanje za vsako figo. Iskanje pozornosti pri mamicah, ki so non stop priključene na FB ali pa tako živčne, da stalno nekaj komandirajo. Otrok ne sme sam v vodo, mora se igrati tam, kjer mu določijo, jesti na minute natančno, paziti na majčko, pa da se ne zmoči ponovno..skratka en kup zateženih pravil. Potem tak nesproščen otrok zvečer, namesto da pade v posteljo kot ubit, tečnari ves nesrečen še cel večer in spravlja ljudi v kempu ob živce.
Slika se ponovi zjutraj, ko neko drugo sonce vstane zgodaj zjutraj. Otrok kot otrok, je glasen že ob 6. Vendar so starsi tisti, ki so se spomnili da grejo v prikolico in so zato dolžni poskrbeti, da otrok ne moti s kakšnim brezveznim cviljenjem.
Obe strani morata pokazati toleranco, če se gremo množični turizem. Tako starsi otrok kot drugi. Priznajte pa, da take štale, kot ko naredijo določene novodobne familije, pa grejo večini na živce. Zato ljudje iščejo kotičke, kamor bi se umaknili pred množično invazijo FB mamic in njihovimi sonci.
Pa da ne bo pomote, ne zaradi vzgojenih otrok in njihove sproščenosti, ampak zaradi tistih sončec in njihovih starsev, ki se šele na dopustu spomnijo, da je otroke treba vzgajati.
kjer je sobivanje nujno potrebno in otroci niso edini motilni faktor ima svega i svačeg, od postarane primadone s štirikolesnikom ob katerikoli uri dneva in noči, do vseh možnih umetnih hrupov, ter seveda obvezno otroško dretje, pitje, glasno pogovarjanje iz ene enote v drugo, pozne zabave, glasen sex, in na koncu naj omenim še prepire med odraslimi ob 3 zjutraj, doživeto prejšnji teden, kaj konkretno sta se kregala, pa ne vem (ja je blo malo nezanimivo;)), bila sta norvežana. Tako da, ni druge sobivanje kot včasih, pred 30 leti, ko sem se tudi v kempu sredi noči drla ko esihar, baje me je tlačila mora, pa enega so odpeljali deročega sredi noči ker si je strl roko…….
PS
Da ne govorim o spanju zunaj enot in smrčanju, no ti pa zmagajo.
Ko sem bila jaz otrok, nisem nikogar škropila, nikjer dirjala po plaži, nisem sploh vedela kaj je plaža ali morje. Ker ni bilo denarja za morje. Niti za en enodnevni izlet na morje ni bilo denarja. Pa nikomur ni bilo mar. Tako, da tega, kar pišeš, res nisem počela. Zdaj pa cel cirkus, če kak otrok ne preživlja počitnic na morju.
Sem pa med počitnicami delala doma, na njivi, travniku, pomivala posodo, pripravila kaj za kosilo, kaj osnovnega, da je potem mami po službi dokončala kosilo.
Med počitnicami sem bila sama doma, nisem rabila varuške. Zdaj pa tudi 10letniki očitno ne zmorejo sami biti doma.
Iz šole sem šla sama domov, tudi v prvem razredu. Pri 9ih letih sem hodila v vrtec po sestrico. Ni bilo treba neke varuške, da bi to storila.
Sem pa plezala po drevesih, nisem buljila v mobitel, dirjala po potoku, gozdu, travnikih. Se pretepala z vrstniki (zdaj menda ne smeš niti nazaj udarit, če te nekdo prvi udari, včasih je bila samoobramba nekaj normalnega.
Če v šoli nisem bila pridna, sem se bala, da bi to do mame prišlo. Ne pa zdaj, ko učitelj grdo pogleda froca pa že ima vso njegov žlahto na vratu.
Pa odličnjakinja sem bila, tudi v gimnaziji pa sem lepo sama delala domače naloge, se učila. Brez pomoči staršev.
Ja, je ogromna razlika takrat in danes.
To verjetno, ker sem tako blazno stara, ker sem 30 stara.
O tem žal jaz nič ne vem. Vem samo, da ni bilo denarja, da bi šli na kak izlet, kaj šele, da bi šli na morje. Mama je bila samohranilka, navadna delavka in preprosto ni bilo dovolj denarja. Da bi pa imeli boljše delovne pogoje pa težko rečem. Vedno so jih zatirali, garali so na polno, delala je pa v tovarni. Ne vem pa kako je sedaj v takih tovarnah. Da bi se pa dobro zastopili pa se tudi niso. So bile bolj v slabih odnosih. Ponavadi je naprej prišla tista, ki je s kakim šefom kaj šmirala, ni bila važna šola, sposobnost, izobrazba, ampak šmiranje s šefom ali pa položaj v partiji.
Tako, da ne vem od kje ti te ideje.
O tem žal jaz nič ne vem. Vem samo, da ni bilo denarja, da bi šli na kak izlet, kaj šele, da bi šli na morje. Mama je bila samohranilka, navadna delavka in preprosto ni bilo dovolj denarja. Da bi pa imeli boljše delovne pogoje pa težko rečem. Vedno so jih zatirali, garali so na polno, delala je pa v tovarni. Ne vem pa kako je sedaj v takih tovarnah. Da bi se pa dobro zastopili pa se tudi niso. So bile bolj v slabih odnosih. Ponavadi je naprej prišla tista, ki je s kakim šefom kaj šmirala, ni bila važna šola, sposobnost, izobrazba, ampak šmiranje s šefom ali pa položaj v partiji.
Tako, da ne vem od kje ti te ideje.[/quote]
Kajjjjjjj, že včasih je bilo tako? Ja potem pa ni tako velikih razlik kot pišete nekateri, samo tehnologija je napredovala;).
PS
Še vedno ne vem kaj bi rada povedala, kaj je point tvojega pisanja?
Da si bila uboga? Da se ti je godila krivica? Da se to danes ne dogaja? Da danes vsi otroci živijo kot v raju? Kaj?
Res je, marsikdo sedaj tudi ne preživlja počitnic na morju, ampak zdaj cel cirkus naredijo zaradi tega. Včasih se ni delalo cirkusa iz tega.
Včasih je bilo normalno, da je 7letnik sam doma, zdaj se pa dela cirkus, če je 10letnik sam doma. Beri teme na MONu.
Ne, ni sistem kriv, da drugošolec ne more sam v šolo. Kolikor vem, da je samo za prvi razred obvezno spremsttvo. Nekdanji prvošolci so po starosti današnji drugošolci. Pa jih je treba za rokco peljat v šolo. Vsak dan videno.
Ne, danes se otroci ne smejo stepsti, ker že priletijo starši v šolo. Pa na MONu bereš kako je prav, da deklica pove vrstniku, ki jo je udaril, da se ne sme tepsti. In seveda kup nasvetov, da ne sme ona nazaj udarit. To sem prebrala na MONu. V normalnih časih je bilo treba treščit nazaj. Zdaj pa kak drugošolec ustrahuje vse sošolce. Namesto, da bi ga nabili kot se spodobi. Prva je prepovedana, druga pa ni. Samobramba je vedno dovoljena, razen seveda, če nisi otrok monklje. Če pa otrok spleza na drevo je pa itak že cela štala. Ker se lahko potolče. Itak pa večina otrok niti ni sposobna več kaj takega narediti, ker samo na mobitelih in računalnikih visijo.
O pa je res, da so sedaj učitelji ustrahovani. Preveri. Povprašaj učitelje kak problem je, če slučajno kakega otroka malce bolj na ostro primejo. Pošilajjo med poukom smse staršem. Starši pa namesto, da bi otroka bolj vzgojili, napadajo učitelje.
Ja, tudi danes se najde kak, ki se sam uči. Samo vse bolj redko je to. Včasih je to veljajo za večino. Zdaj pa pol žlahte dela domače naloge, plakate, se hodi v šolo prepirat, da bi otrok imel petice. Preberi si članke učiteljev na to temo. Je kar nekaj objav.