Stvar je sledeča. Z možem imava sina, starega dobrih 7 mesecev. Živimo sicer v isti hiši kot tast in tašča, ampak imamo pa svoj vhod, skratka smo ločeni od njiju. S taščo imava sicer dober odnos, ampak odkar imava z možem otroka, pa me pri njej zelo moti, da želi videti vnuka, kadar se ji sprdne. Kar potrka na vrata in reče, ali lahko vidi vnuka. To se dogaja vsak dan. Sicer ji po navadi dam sina za kratek čas, ampak kdaj pa iz določenih razlogov tudi ne. Takrat je pa seveda takoj užaljena. Da ne govorim, kako je enkrat bilo, ko ji nisem odprla vrat. Se par dni z mano ni hotela pogovarjati oz. je z mano le s težavo spregovorila kakšno besedo. To je zame otročje vedenje. Vse bi bilo lepo prav, če bi se s taščo lepo dogovorili, kdaj lahko dobi vnuka za nekaj časa ali pa ga zgolj obišče, ampak kaj, ko to pri njej ne zaleže. Z možem sva ji to že večkrat omenila, ona pa trdi, da ji s tem preprečujeva pravi odnos med vnukom in njo. Z možem sva že obupala in zato sprašujem vas, če imate kakšen predlog, kako bi rešili ta problem?

Rešiš ga lahko s spremembo svojega odnosa. To je tvoj prvi otrok, dojemaš ga kot svojo last, kar do neke mere razumem. Ti hočeš bit mama in odločat o tem, kdo in kdaj bo otroka videl. Ampak upam, da se zavedaš, da je to otročje in nezrelo tudi s tvoje strani. A ti ga bo tašča pojedla?
Ko boš imela še enega ali več otrok, si boš pomoči še kako želela, ampak če boš nadaljevala tako, je ne boš dobila. In potem bo tašča spet najslabša, ker ji ni mar za vnuke.
Moj nasvet bi bil, da ubereš diplomatsko pot in popustiš. Kakorkoli mislita, da sta za sebe, nista, ste širša družina in nič ni narobe, če ima tašča rada svoje vnuke. Veliko večji problem bi imela, če bi bilo obratno. In razreši občutke posesivnosti do lastnih otrok čim prej. Nihče ti ga noče vzeti. Če bo pri tašči, ne bo imel tebe nič manj rad. Zato se nehajta cufat s taščo in sodelujta.

Vsaka stvar nekaj stane. Zastonj stanovanje se ponavadi placa s kosom zasebnosti.
Seveda ni fajn, ce ravno das otroka spat, pa se ti nekdo prislika na vrata in ga hoce zulit. Vseeno, ali mama ali tasca ali soseda. Probajte se zmenit za neki urnik ali pa tako, da ti prineses malega dol, ne da si ga hodi tasca iskat. Probajte pa tudi razmisljati o samostojnem odraslem zivljenju, kar v hisi starsev pac ne gre.

Otrok ti je orodje s katerim hočeš zadeti taščo. Ni problem, delaj na nož naprej, dokler tašči ne kapne, da je to tvoj otrok, in ga bo pogledala le mimogrede, če ga sploh bo. Upam, da ne boš tu pisala, kako ga nima rada, mu ne kupi pravih daril, ga ne varuje……
Sicer pa ne vem kaj hudega je naredila tvoja tašča v življenju, da je tebe sprejela v hišo.

Odselita se v drug konec mesta, ne oglašaj se ji na telefon, pa bo mir. Če tega nočeš, trpi naslednjih 30 let dokler ne umre. Druge variante ni. Zakaj pa rineš k tujim ljudem v hišo? Nič ni zastonj.

Otrok res ni last starsev vendar tudi ni last starih starsev. Otork je odgovornost starsev in pri prvem je vse novo zato imajo starsi vso pravico pravila postavljat sami. Odlocna zavrnitev obiska ob neprimernem casu ne pomeni da otroka skrivate pred starimi starsi sosedi itd in to se jim tudi pove. Kako oni reagirajo je njihov problem. Naucite se da so vsai obcutki reakcije itd vasa stvar, reakcije in obcutki drugih pa stvar drugih. In vsaka oseba si zasluzi mir. Jaz sem tasco tudi ven nagnala iz stanovanja ko mi je pocil zivec ker sem bila mlada in naivna in sem pocepnila pri vseh njenih muhah in vse pustila dokler me zivci niso izdali. No pa nisva skregani. Je pa dobila respekt pred mano in me pusti na miru. Se koncno normalno zgovarja in ne spika. Ce pa jo ze malo zamede ji takoj nazaj povem. In tudi do otrok je bolj pozorna kot prej. Meje so zakons 😉

nikjer ne piše, da hodi tašča ob neprimernem času. 7mesečnik ima ponavadi že zelo določen urnik, kdaj spi in kdaj je pokonci, tako, da ni noben problem se s taščo dogovorit, kdaj se lahko pride ukvarjat z njim. ali kdaj ji ga boš ti nesla

imam občutek, kot una, ki je prva odgovarjala, da ti otroka tašči ne bi dala iz inata. ker ti gre pač na živce.

Dokler boste v isti hiši (vhod ne igra vloge, žal), bo tako. Nikoli ne boš imela svojega miru.
V tej situaciji se pač zmeni ( poskusi!!) z njo za dneve, ko lahko pride k vnuku, enkrat, dvakrat na teden. Če se bo tega držala, je veliko vprašanje ?!

Otrok res ni vajina last, je pa vajina skrb in odgovornost. Zato je edino pravilno, da vidva z možem odločata o tem, kdaj in s kom bo. In nihče drug. Sveda pa je pri tem treba ravnati modro in predvsem v korist otroka. Tudi moha tašca se e na začetku obnašala, kot da je moje dete na svetu zato, da njo zabava, kadar se ji to zahoče. Ni šlo drugače, kot da sva z možem postavila meje. Odlocno ji je povedal, da se mora glede ‘uporabe’ otroka dogovarjati z mano in ne delati vsega po svoje. Jaz sem se pa obvladala i n sem se potrudila, da se je dete tudi z njo kaj družilo, čeprav meni sploih nikoli ni bilo do njene družbe. Smo sli večkrat na obisk k njej, pa včasih je ona prisla k nam. Smo se o vsem dogovarjali. Pazila nam otroka ni nikoli, se je pa z njim igrala. Ampak če ne bosta najprej vidva (predvsem tvoj mož!) postavila stvari na svoje mesto, ne bo neke sprejemljive skupne prihodnosti za vas v tej hiši. Mi živimo 100 km narazen, pa se moramo vseeno vsi truditi, da smo v nekih korektnih odnosih, da ne prihaja do konfliktov glede otroka.

Ni čist tako. Če živiš v hiši od nekoga, ste najmanj družina, nikakor pa tujci, kot je brati iz tvojega zapisa. V družini se pa dogovarjaš, ne daješ ultimatov, če nočeš razkola. In tašča otroka odpelje, česar je načeloma vesela vsaka mlada mamica. Sama ima mir, vnuček in babica pa dragocen čas za druženje. Kaj češ lepšega? Ne mešaj svojih travm in problemov v to, ker avtorica o čem takem ne piše. Moti jo, da hoče tašča videti otroka enkrat na dan. Mislim, da v neki normalni družini to res ne bi smel biti problem.

Tole “živetje” skupaj, pa čeprav z ločenimi vrati, kot spoznavaš, ne ostane zgolj pri usmeritvah gospodinjskih opravil ali otrok. Zato razmislita, če je tako motoče, da si pač “nabavita” svoj novi vhod. In morda tudi takrat verjetno nek “urnik” ne bo imel nobene vloge.
Tašča ima očitno rada kontrolo, nadzor, s pomankanjem zaupanja, če še sinu ne zaupa, kako bo sam svojega lastnega otroka vzgojil oz. če je sama imela premalo otrok in je tudi moža tako tretirala, dokler ga je lahko pokomandirala?
Kakšen odgovor je sploh to – preprečevati pravi odnos z vnukom – to je navadno izsiljevanje.

Na svojem bi bilo lažje ali pa tudi ne.

Ni čist tako. Če živiš v hiši od nekoga, ste najmanj družina, nikakor pa tujci, kot je brati iz tvojega zapisa. V družini se pa dogovarjaš, ne daješ ultimatov, če nočeš razkola. In tašča otroka odpelje, česar je načeloma vesela vsaka mlada mamica. Sama ima mir, vnuček in babica pa dragocen čas za druženje. Kaj češ lepšega? Ne mešaj svojih travm in problemov v to, ker avtorica o čem takem ne piše. Moti jo, da hoče tašča videti otroka enkrat na dan. Mislim, da v neki normalni družini to res ne bi smel biti problem.[/quote]

Tebi pa tudi ni potrebno “miru” iskati na ta način, da si vesela, ko ti tašča odpelje otroka, da v miru kavo popiješ. Da ti ni potrebno morda otroke v šoping voziti še ob nedeljah ali paznikih in jih pustiti tam v “igralih”.

Sem mama treh otrok. Pri ta prvem sem bila izredno posesivna, pri tatretjem pa vsa vesela, če ga je kdo prijel v roke. Pri prvem je bila stvar taka, da je bil prvi dojenček po cc 20 letih na obeh straneh sorodstva. Ni bila problem tašča (ki živi na drugem koncu države), ampak pol moje žlahte, ki bi stalno hodilo pestvat.
Smo preboleli in se nekaj naučili. Vem, da te moti, ampak če je tašča pripravljena, bodi vesela, da je tako navezana na vnuka. Moja se posveča tistim, ki živijo z njo in mi je kar žal, da so moji otroci ob to vez. Sploh ker imam samo mamo, ki je že precej v letih. Če te tašča moti v dnevnih ritualih, ji omeni, kdaj res ne ustrezajo obiski. Verjemi, da se splača ohraniti dobre odnose. Ko boš nazaj v službi, ti bo prav prišlo, če ga bo hotela kdaj dodatno popazit, da boš ti lahko kaj uredila.

Sem tudi tašča in babica. Na obisk grem parkrat na leto. Večkrat oni pridejo k nam.
Otroka pazim po potrebi. Če bi stanovali v isti hiši, bi me zelo motilo, ker ne bi imela zasebnosti.
Tudi v tem primeru bi šla jaz k njim zelo redko.

Rešitev je zelo enostavna: ODSELITE SE NA SVOJE!

Drugače pa, kaj je narobe s tem, da babica, ki živi v isti hiši, pride vsak dan pogledat vnuka?
Mi smo 3 leta živeli v isti hiši z moževo mamo in babico, obe sta prišli (pra)vnuka pogledat vsak dan. Jima nisem niti malo branila, niti sem se hudovala zaradi tega, saj sta ja njegovi babica in prababica!

Moji bi se odselili, če bi bila jaz taka krota. Pa da ne boš pljuvala po meni, tašča, 60let, v svoji hiši in še brez vnukov. Matr s kom pa boš delil če ne s svojimi??

Meni se zdi, da četudi sedaj ni nekdo potreboval “uslug”, da želi tašča po svoje razporejati ves ljubi čas, ki ne vklučuje ostalih?
Mogoče se mora pa tudi odrasel naučiti, kako biti samostojen, če že ni čas? Saj kompromise, če je potrebno, lahko delaš tudi kasneje. In je neumno, da bi moral vedno nekdo popuščati samo za voljo kakšne usluge? Dobri odnosi so pa – ti se prilagajaš do veke vekomaj, drugemu pa to ni potrebno? Verjamem, da se ob tem poraja polno feromona sreče. Ker je še kdo bolan in bi nadoknadila s kakšno drugo “mamo”. Saj tvoja morda še ni odpisana?

preveč časa ima. kupi ji dildo, da se bo imela s čim zamotit

Tašča je moževa mama in otrokova stara mama, pa če vam je prav ali ne!
Popolnoma normalno je, da si stara mama – babica želi videti vnučka, saj je otrok od njenega otroka. Meni se bi zdelo nenormalno, če živite v isti hiši, če bi si želela otroka videti enkrat tedensko!
Drage mlade mamice, ki postavljate tako stroga pravila svojim taščam, tudi ve boste enkrat tašče in to zelo kmalu!
Boste videle, kako vam bo pri srcu, ko boste morale prositi za dovoljenje, da vidite lastnega vnučka!
To ste ene komplikatorke!
Če vas tako motijo tašče, pejte na stanovanje in plačujte najemnino, ali pa si sezidajte lasten dom.

To je tudi popolnoma enostranski pogled. Ja valda, da bi mi šlo na živce, da mi vsak dan en nenapovedan trka na vrata. Enkrat mama, enkrat tašča, pa babica npr, pa cel dan lahko strežem in klepetam. Imamo svoj red in radi svoj mir, ni mi vedno do družbe. Pa a je res tako težko poklicat in vprašat ali so frej in če lahko pride?
Hvala bogu, da ga rada vidi, samo da vsakič ko se ji sprdne pride gor, je pa tudi pretiravanje.

Sicer bi bil pa tudi moj odgovor na avtoričino vpr, naj se odselijo na svoje, samo tam bo tako kot si bodo zamislili.

A si kje zasledila, da avtorica tašči omejuje stike? Snaha želi imeti napovedane obiske, tašča si pa ne da dopovedati, da naj ne moti snahe, kadarkoli se ji zazdi.

Ni čist tako. Če živiš v hiši od nekoga, ste najmanj družina, nikakor pa tujci, kot je brati iz tvojega zapisa. V družini se pa dogovarjaš, ne daješ ultimatov, če nočeš razkola. In tašča otroka odpelje, česar je načeloma vesela vsaka mlada mamica. Sama ima mir, vnuček in babica pa dragocen čas za druženje. Kaj češ lepšega? Ne mešaj svojih travm in problemov v to, ker avtorica o čem takem ne piše. Moti jo, da hoče tašča videti otroka enkrat na dan. Mislim, da v neki normalni družini to res ne bi smel biti problem.[/quote]

Ja mogoce imas prav da preve posplosujem druge na mojo situacijo. Imas prav da ne bi smel bit problem ob obicajnih dneh da ga tasca vidi vsaj enkrat na dan glede na to da jih loci samo eno stopnisce. Dogovor je pomemben ampak lahk opa postane problem ce se ga jemlje do pikice natancno in potem to za nlado druzine postane huda obveza (npr bit vsako popoldne doma zato da tasca vidi otroka.. ali pa vsak dan po zaktrku itd. Kljub drugim planom.) Mora biti fleksibilno in vsi se morajo prilagajat.

Kar se mene tice pa jismo lih tujci. Sva se pa s tasco zlo odtujili. Zal. Pred otroki sva veckrat kam sli skupaj sva si zaupali. Po otroku se je pa zacela ona obnasat kot otrokova mati… pomoje da ce bi lahko dojila bi si se zo pravico vzela. Pa je sel odnos po gobe. Pac vsak more vedet kje mu mesto v odnosih. Tud jaz vem kje je meni.

Lej, ona je navajena, da vsi domači delajo točno tako, kot njej zapaše.
torej pričakuje in zahteva od tebe, da boš pela njeno godbo. ko jo ne se obnaša nezrelo, tako kot opisuješ. samo pazi še malo, ko bo začela z vsemi svojimi “nasveti”. To namreč niso nasveti, ampak ukazi.
Ti vztrajaj po svoje. ti najbolje poznaš svojega otroka. In sebe. Ona se naj prilagodi na vajin ritem. nikar ji pustit, da še tebi in vajinemu otroku lomi hrbtenico. To, kar praviš, da imata dober odnos- ni res a ne’ sedaj ko ni po njeno, vidiš da nimata dobrega odnosa. Vem, sem bila v podobni zadevi. Ko še ni bilo otroka, sva bili ok.. ko je otrok prišel pa…. občutek sem imela, kot da mi ne dovoli da imam svojo izkušnjo materinstva.. Pa ji nisem dovolila, da me lomi. No, njen sin se je pa vedno postavil na njeno stran, nikoli na mojo in sinovo. Češ, ona je že stara, ti se prilagodi. pa se ne bom, če se gre preko mojih načel. No, jaz sem po žalostnih dveh letih vsiljevanja in zatiranja moje biti zaključila to. Žal nisem vedela prej v kakšno familijo sem prišla, šele ko je prišel otrok, sem to spoznala.

Preseli se k svoji mamici in njej povej, da vnuka ne more videti kadar se ji sprdne…. primitivka!

Verjetno se ti zdi grozno s taščo o tem pogovoriti. Pa je pravzaprav čisto preprosto. Tašči omogočiš obiske ob dogovorjenem času – recimo dopoldne, ko je otrok sit in previt, ti bi pa šla pod tuš, oprala stroj perila ali pripravila za kosilo. Ali popoldne, ko bi že pojedli kosilo in bi ti prijalo biti pol urice z možem. Seveda, ko ste doma in ko nimaš drugih obiskov. Lahko ga pomirka preden greš z njim ven, da se urediš na miru ali opraviš kak opravek.
Ste pač v isti hiši, kar pomeni da ste razširjena družina. Logično je, da ga prišla večkrat pogledat, saj je njen vnuk in navdušenje nad vnuki je neizmerno. Zato ji pač povej, kdaj ti njeni obiski ne pašejo in ji ponudi alternativo. Ona je konec koncev babica, ki bo prva pri tebi in njemu, ko boš rabila nujno varstvo. Bolj prijateljski odnos kot boš zgradila, lažje ji boš rekla, ko ti kaj ne bo pasalo.