zakaj pošta ne rabi izdajat računov
Pred časom so me prijazni dacarji pobarali,da so opazili ,da ne uporabljam davčne blagajne kljib temu ,da imam takšno firmo,ki bi moral uporabljat.To je po njihovi logiki.Jaz pa delam izrecno za firme in vsako plačilo je preko bančnih računov.Pravilno,da nas opazujejo,se strinjam in dam za prav.Vendar me pa nekaj zelo moti.Ko grem opravit kaj na pošto,nikoli ta pošta ne izda nikakršnega računa.Kar verjeti ne morem tega.Kako je mogoče,da poštna poslovalnica dela enako kot pred 40 timi leti.Mogoče imajo pri dacarjih kakšnega strica,ki se za njih zavzame.
Pošti ni potrebno izdati računa, razen za davčnega zavezanca ali na željo stranke za
prodajo poštnih znamk,
prodajo vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu,
vplačilih za udeležbo v igrah na srečo,
prodaji periodičnega tiska (časopisi in revije)
plačilnih storitvah (vplačilo UPN, izplačilo UPN) vplačilo poštne in telegrafske nakaznice.
Pred par dnevi sem oddal paket z odkupnino na pošto in sploh ne vem kaj so mi računali 8 eur stroškov. PO zakonu bi morali izdat račun ampak ga niso ker nekaj prikrivajo. Zmotno je prepričanje da pošta ne more varat.Pa še kako lahko. Ves denar ki ni zaveden z računom ,si lahko uslužbenci poberejo ker ni dokaza da so ga sprejeli. Že pred 50 leti so po samopostrežbah morali tipkat v kaso da se je zapisovalo če je nekdo kaj kupil. Vsaka trgovka ki ne izda računa ,ne rabi imet tega denarja pri primopredaji. kak ste eni cepci ko trdite da pošta ne rabi računa izdat.Tudi policija mora izdat račun in ga zavesti ker v nasprotnem si lahko policist kar pobere ta denar.
Si upaš model pod tole podpisat! Ker si poslal paket z odkupnino, so ti tisti obrazec, na katerem si to zahteval potrdil in velja kot račun. Če kupiš znamko, dobiš račun, če plačaš UPN pa se ti poštnina izpiše na tistem delu ki ga ti dobiš in velja kot račun. Znamka je vrednotnica in velja kot recimo piše na njej v denarju. Kot kolek! Madona, pojma nimate pa osirate. Si torej upaš napisat, katera pošta po tvoje krade, pa kje je to? Ne upaš, ker si kar nekaj zmišljuješ. Fuj, lažnjivci slovenceljski!
Si upaš model pod tole podpisat! Ker si poslal paket z odkupnino, so ti tisti obrazec, na katerem si to zahteval potrdil in velja kot račun. Če kupiš znamko, dobiš račun, če plačaš UPN pa se ti poštnina izpiše na tistem delu ki ga ti dobiš in velja kot račun. Znamka je vrednotnica in velja kot recimo piše na njej v denarju. Kot kolek! Madona, pojma nimate pa osirate. Si torej upaš napisat, katera pošta po tvoje krade, pa kje je to? Ne upaš, ker si kar nekaj zmišljuješ. Fuj, lažnjivci slovenceljski![/quote]
jaz sem plačal 10 eur in me malo briga kaj so oni nalepili na paket. Jaz sem dal toliko evrov in šel iz pošte brez dokazila da sem kaj plačal. ti si ekstra pamet. dejstvo je kljub nalepkam da jaz nisem dobil računa
Si upaš model pod tole podpisat! Ker si poslal paket z odkupnino, so ti tisti obrazec, na katerem si to zahteval potrdil in velja kot račun. Če kupiš znamko, dobiš račun, če plačaš UPN pa se ti poštnina izpiše na tistem delu ki ga ti dobiš in velja kot račun. Znamka je vrednotnica in velja kot recimo piše na njej v denarju. Kot kolek! Madona, pojma nimate pa osirate. Si torej upaš napisat, katera pošta po tvoje krade, pa kje je to? Ne upaš, ker si kar nekaj zmišljuješ. Fuj, lažnjivci slovenceljski![/quote]
pametnjakovič,saj v kakšni trgovini na izdelku piše tudi cena ampak to ne nadomesti računa. Ti si verjetno poštarski serator.
Zakon o ddv-ju:
3. Izdaja računov
81. člen
(obveznost izdajanja računov)
(1) Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za:
1. dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;
2. dobave blaga iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega zakona;
3. dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 46. člena tega zakona;
4. vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je opravljena katera od dobav blaga iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka;
5. vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane;
6. druge dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije.
(2) Račun iz prvega odstavka tega člena izda davčni zavezanec, lahko pa ga izda tudi kupec blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega zavezanca pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni račun pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Kot račun se šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša.
82. člen
(obvezni podatki na računu)
Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:
1. datum izdaje računa;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev;
4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona;
5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika;
6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa;
8. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;
9. stopnjo DDV;
10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje;
11. v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti;
12. v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona;
13. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije, sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev;
14. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, sklicevanje na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev;
15. če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona, identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom.
83. člen
(poenostavljeni računi)
(1) Davčni zavezanec, ki izda račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije in izda račun v skladu s 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:
1. datum izdaje;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;
4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
5. prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV ter
6. znesek vračunanega DDV.
(2) Če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV.
(3) Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, se mora na računu sklicevati na veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, ustrezni člen tega zakona ali drug sklic, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena plačila DDV.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec za DDV, zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun v skladu z 82. členom tega zakona, če prejemnik potrebuje tak račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem zakonom (na primer po 54. členu tega zakona).
84. člen
(posebne določbe)
(1) Znesek na računu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati, izražen v eurih.
(2) Račun se lahko izda v papirni obliki, lahko pa tudi v elektronski obliki, če s tem soglaša kupec oziroma naročnik in če je zajamčena pristnost izvora in celovitost vsebine.
(3) Račun se lahko izda v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki določajo elektronsko poslovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– zagotovljena mora biti avtentičnost izvirnika računa, tako da prejemnik računa lahko ugotovi, da je tak račun resnično poslal izdajatelj računa;
– iz elektronskega sporočila morata biti razvidna čas in kraj odpošiljanja in prejema računa;
– zagotovljena mora biti integriteta računa, tako da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo podatkov na računu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se račun za namene DDV lahko pošlje ali je dan na razpolago na elektronski način z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), če je zajamčena avtentičnost izvora in integriteta vsebine.
(5) Davčni zavezanec, ki istemu prejemniku na elektronski način pošlje ali da na razpolago sveženj z več računi, lahko podatke, ki so skupni posameznim računom, navede samo enkrat, če so za vsak račun dostopne vse informacije.
(6) Minister, pristojen za finance, lahko določi izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma storitev lahko zagotovijo na drug način in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona.
Neizdajo računa lahko prijavite na davčno.
4.3 Komu ni treba izdati računa?
Računa ni treba izdati:
kmetom (predstavnik kmečkega gospodinjstva), ki so oproščeni obračunavanja DDV,
kadar opravljajo dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev iz svoje lastne,
primarne OKGD, za katero ne ugotavljajo dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, končnemu potrošniku
9
(npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na
premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva
davčnega zavezanca,
za prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice),
za znamke, koleke, vrednotnice in obrazce v poštnem prometu,
za vplačila za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja
igre na srečo,
za periodični tisk,
za prodajo iz avtomatov,
za prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz
bankomatov, omrežja GSM in interneta,
za prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah,
za tiste oproščene finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1, za katere se
dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Slovenije ali se
opravijo zunaj Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za
opravljene oproščene storitve izda drug dokument (obračun, instrument plačilnega
prometa, izpisek, obvestilo…), iz katerega mora biti razvidna višina zaračunane storitve
in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko tega zakona.
zdaj pa že nehajte enkrat
lahko se pa sekirate in jezite, po nepotrebnem, ampak od tega samo rit raste.
Vprašanje 38: Ali je določena obveznost uporabe davčnih blagajn pri
prodaji znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu? (16.
7. 2015, 14. 8. 2015)
Prodaja znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu je dobava, pri katerih izdaja
računa na podlagi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 ni obvezna (je določena izjema od obveznosti
izdajanja računov) pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s
popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno. V takem primeru tudi
ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.
Račun se sicer lahko izdaja (in marsikje ga izdajajo), pod določenimi pogoji pa ni zakonsko obvezno.