rojen z zlato žlico
Imel je vse, starša sta mu postlala, da je malokomu bilo tako lepo postlano. Vedno je bil najboljši, v šoli, pri športu, nastopih…..zlat maturant, z napovedano bleščečo prihodnostjo, študij v tujini, vrnitev domov, pri 26 je bil že direktor nekega zavoda, imel je močne politične vezi…….starša sta imela uspešno podjetje, preko občin sta sodelovala pri vseh večjih arhitekturnih projektih kot svetovalca, skratka lova do krova, v lokalnem časopisu na fotkah z lepoticami in na pomembnih dogodkih.
Te dni pa smo se srečali v čisto drugi situaciji, vse je šlo, nima nič, zavodi, podjetja, organizacije, ki jih je vodil, so propadle, podjetje njegovih staršev je po prevzemu utonilo, banke upnice so pobrale vse, na dražbi sva kupila neko nepremičnino, zato smo se tudi srečali. Če sem mu bila včasih nevoščljiva, sem danes hvaležna, da nisem on, pa ne zaradi tega ker je bankrotiral, ampak zato, ker je kot človek gnil in to dobesedno. Iz vsega se norčuje, nonstop poudarja kdo je in kako pomemben je, da ima veze….skratka ena sama žalost od človeka.
To pišem zato, ker tukaj velikokrat preberem o tem kako pomembno je, da otroku nudimo čimveč, da se to nudenje smatra kot pomoč svojemu otroku, da je pomembno kako se otrok uči v šoli…. (BTW tip je preskočil 2. razred in bil vedno vsepovsod med prvimi), vse skupaj je nič, če boste vzgajali tako, kot je bil vzgojen ta, tudi akedemski nazivi iz tujine, mu več ne morejo pomagati. Pri svojih 40+, je na plečih svoje mame, zapit z gromozanskim trebuhom, ki si ga je pridobil v zadnjem letu.
Bemtiš…
Kaj pa naj z vsemi tistimi, ki nimajo vsega, pa se starši na zobe mečejo, da jim ja dajo vse, da ne izstopajo po ne-imetju in na koncu končajo kot prestopniki in krimosi, ker so starši dosegli svoje limite, oni bi pa še in edina pot je…
Veš, teh je bistveno več, kot tistih rojenih z zlato žlico!
Pa še nekaj, ta z zlato žlico je doživel toliko stvari in ima toliko izkušenj, da ti o njih lahko le sanjaš!
Mislim, da nikoli niste razumeli besedo “nudenje” otroku, ker ste to vedno povezovali z materializmom. Nekdo ima veliko ali nekdo ima malo in otrok je tak in tak. Otrok je točno tak kot so ga starši naučili. Torej ni važno je rojen v bogato družino ali revno. Ko imajo starši beden pogled na svet bo otrok ostal beden in bo tako reagiral na vse okoliščine, ki mu pridejo nasproti. Torej otrok, ki je rojen v revni družini in ima bedne starše bo tak tudi otrok. In obratno ko je otrok rojen v bogato družino in ima bedne starše bo tak tudi postal beden.
Zadnji stavek ti je verjetno uspel s pomočjo kristalne krogle, naj ti namignem, zamenjaj kroglo, sicer boš še naprej brcal/a v temo.[/quote]
Si bila vedno najboljša v vsem? Uspešna v športu? Zlata maturantka? Študij v tujini? Direktorica Zavoda pri 26? Si si materialno lahko privoščila dobre avtomobile, potovanja in vse ostalo, kar gre z denarjem?
Res je, ni to vse v življenju, so pa to določene izkušnje, ki si jih ti nisi mogla privoščit in kako bi vplivale na tebe, ne vemo. Bi znalo bit, da bi padla še globje od sošolca, a ne?
Pa zakaj vsi gledate skozi prizmo foušije?
Če se vam zdi, da mu privoščim, ste se krepko zmotili, dan je kot primer o tem kar dostikrat tukaj pišete, da je otroku potrebno nuditi in zagotoviti standard, da se med vrstniki ne počuti zapostavljenega, da vas veliko to počne mi je jasno, bog ne daj, da ima kateri sošolec kaj več, sploh telefoni so največji statusni simboli.
Zadnji stavek ti je verjetno uspel s pomočjo kristalne krogle, naj ti namignem, zamenjaj kroglo, sicer boš še naprej brcal/a v temo.[/quote]
Si bila vedno najboljša v vsem? Uspešna v športu? Zlata maturantka? Študij v tujini? Direktorica Zavoda pri 26? Si si materialno lahko privoščila dobre avtomobile, potovanja in vse ostalo, kar gre z denarjem?
Res je, ni to vse v življenju, so pa to določene izkušnje, ki si jih ti nisi mogla privoščit in kako bi vplivale na tebe, ne vemo. Bi znalo bit, da bi padla še globje od sošolca, a ne?[/quote]
A samo njegove izkušnje štejejo kot izkušnje? A izkušnja ne biti najboljši, ni vredna nič? A on ni bil prikrajšan za nobeno izkušnjo?
Mislim eni ste res tako kratki….
Pa zakaj vsi gledate skozi prizmo foušije?
Če se vam zdi, da mu privoščim, ste se krepko zmotili, dan je kot primer o tem kar dostikrat tukaj pišete, da je otroku potrebno nuditi in zagotoviti standard, da se med vrstniki ne počuti zapostavljenega, da vas veliko to počne mi je jasno, bog ne daj, da ima kateri sošolec kaj več, sploh telefoni so največji statusni simboli.[/quote]
No ja, draga moja, če mu ne bi privoščila, tega tudi ne bi objavljala tule – si morala poudariti, da sta vidva (verjetno reveža v primerjavi z njim), kupila eno nepremičnino. Zadnji stavek pa itak vse pove.
Pa zakaj vsi gledate skozi prizmo foušije?
Če se vam zdi, da mu privoščim, ste se krepko zmotili, dan je kot primer o tem kar dostikrat tukaj pišete, da je otroku potrebno nuditi in zagotoviti standard, da se med vrstniki ne počuti zapostavljenega, da vas veliko to počne mi je jasno, bog ne daj, da ima kateri sošolec kaj več, sploh telefoni so največji statusni simboli.[/quote]
Naj ti napišem o moji sošolki:
Skromna, povprečna, vedno povprečno oblečena, prej skromno kot povprečno…
Že v OŠ je velikokrat popoldan delala, je oče zrihtal fuš, pa so vsi družinsko delali. V SŠ je tako delala redno.
Na prvi pogled bi človek rekel, da so bolj revni, a ko si prišel k njim domov, si dol padel, kakšna hiša in kakšna oprema, stoj in glej. Pa so bili otroci vzgajani, da je treba delat, delovne navade, materialne prioritete, starša sta se ukvarjala z njo, mama ji je bila najboljša zaupnica, vse po Monkljevskih regelcih ni da ni…
Danes pri 40+ je zafurana, zafrustrirana, izgubljena duša… Kdo je kriv?
Zadnji stavek ti je verjetno uspel s pomočjo kristalne krogle, naj ti namignem, zamenjaj kroglo, sicer boš še naprej brcal/a v temo.[/quote]
Si bila vedno najboljša v vsem? Uspešna v športu? Zlata maturantka? Študij v tujini? Direktorica Zavoda pri 26? Si si materialno lahko privoščila dobre avtomobile, potovanja in vse ostalo, kar gre z denarjem?
Res je, ni to vse v življenju, so pa to določene izkušnje, ki si jih ti nisi mogla privoščit in kako bi vplivale na tebe, ne vemo. Bi znalo bit, da bi padla še globje od sošolca, a ne?[/quote]
Kaj mu koristijo vse tiste izkušnje?
Za navadnega delavca ne bo šel, ker mu je izpod časti, za kak višji položaj, ga pa glede na njegovo preteklost nihče ne bo vzel, ne glede na izobrazbo.
Spomini pa delujejo kot balst, ne nahranijo te, ti ne dajo strehe nad glavo, denarja, so samo opomin na to kar si zaebal v preteklosti.
Si bila vedno najboljša v vsem? Uspešna v športu? Zlata maturantka? Študij v tujini? Direktorica Zavoda pri 26? Si si materialno lahko privoščila dobre avtomobile, potovanja in vse ostalo, kar gre z denarjem?
Res je, ni to vse v življenju, so pa to določene izkušnje, ki si jih ti nisi mogla privoščit in kako bi vplivale na tebe, ne vemo. Bi znalo bit, da bi padla še globje od sošolca, a ne?[/quote]
A samo njegove izkušnje štejejo kot izkušnje? A izkušnja ne biti najboljši, ni vredna nič? A on ni bil prikrajšan za nobeno izkušnjo?
Mislim eni ste res tako kratki….[/quote]
Kako lepo je brati samo tisto, kar hočeš prebrati.
Pa zakaj vsi gledate skozi prizmo foušije?
Če se vam zdi, da mu privoščim, ste se krepko zmotili, dan je kot primer o tem kar dostikrat tukaj pišete, da je otroku potrebno nuditi in zagotoviti standard, da se med vrstniki ne počuti zapostavljenega, da vas veliko to počne mi je jasno, bog ne daj, da ima kateri sošolec kaj več, sploh telefoni so največji statusni simboli.[/quote]
No ja, draga moja, če mu ne bi privoščila, tega tudi ne bi objavljala tule – si morala poudariti, da sta vidva (verjetno reveža v primerjavi z njim), kupila eno nepremičnino. Zadnji stavek pa itak vse pove.[/quote]
No to je tvoje mnenje o meni, ki gledaš iz svoje perspektive in vpletaš svoje občutke in čustva!
Ne nisem faouš, sem zmagovalec svojega življenja, premagala diagnozo, znam ceniti življenje, tudi deževen in blaten dan!
Zanimivo, kolikokrat berem tule teme o tem, kako so eni, ki so imeli vse, propadli na celi črti in nič naredili iz svojega življenja, “mi” (avtorice tem), ki smo gurali iz nule, smo pa uspeli v življenju. Ja, jaz tudi kdaj zaznam (vsaj) kanček privoščljivosti.
Seveda pa to niti pod razno ni pravilo. Tale je očitno imel ob vsem bogastvu in sposobnostih tudi nekaj smole v življenju, sprejemal napačne odločitve, skratka, ni znal vnovčit kapitala, ki ga je imel. Pa mogoče je še karakterno malce problematičen. Ali pa je tole njegovo sedanje “norčevanje iz vsega” samo obrambni mehanizem? Ne vem, jaz ne bi sodila …
Sama poznam par ljudi, še iz gimnazijskih časov, ki so se tudi rodili “z zlato žlico” in jim je vse v življenju teklo kot po žnorci. Sem jim včasih tudi malček zavidala. Poznam tudi take, ki so uspeli “iz nič”, čeprav nekoč niso kaj dosti obetali. Vmes nas je pa en kup takih bolj povprečnih. Ne vem pa za nikogar, ki bi izhajal iz kake hude bogatije in bil uspešen pri šolanju, pa da bi na koncu propadel. Tako da verjamem, da so taki primerki bolj nesrečni slučaji, splet nesrečnih/negativnih okoliščin.
Pa še kar se “nudenja” otrokom tiče: predvsem se je treba z njimi ukvarjat, kar ne pomeni, da jim do odraslih let vse prineseš k riti. Seveda je pa fajn, da mu lahko nudiš še kaj več od golega preživetja, se pravi investiraš v kakšne dodatne dejavnosti, mu omogočiš, da razvije (morebitne) potenciale v športu, umetnosti, tehničnih znanjih, da mu malo širiš obzorja s kakšnimi izleti/potovanji izven domače vasi ali mesta, da konec koncev tudi ni oblečen kot tazadnji capek … Vsega po malo.
Ne sodi!
Srečala si ga enkrat po ohoho časa… Pojma nimaš kaj je za vsem, zakaj je vse izgubil. Mogoče se poleg vsega spopada še z depresijo (pridelal viška kg v zadnjem letu)? Verjetno je zajedljivost in nakladanje njegova obrambna reakcija na svet. Verjetno je zelo OK človek, ki pa se je znašel v ogromni stiski. Ti pa razmišljaš samo o tem, kako je tebi fajn, da nisi on. Pa nakladaš o tem kako je preskočil razred itd. Kaj ima to vse veze s tem? Samo svoj pravi obraz kažeš in vsi smo te prebrali.
Če pa se že spuščaš v komentarje o vzgoji pa ti svetujem, da prebereš “RAZVAJENOST – rak sodobne družbe” – Bogdan Žorž. Ti mogoče odpre oči, da razvajenost v resnici nima veze z ekonomskim položajem.
Pa zakaj vsi gledate skozi prizmo foušije?
Če se vam zdi, da mu privoščim, ste se krepko zmotili, dan je kot primer o tem kar dostikrat tukaj pišete, da je otroku potrebno nuditi in zagotoviti standard, da se med vrstniki ne počuti zapostavljenega, da vas veliko to počne mi je jasno, bog ne daj, da ima kateri sošolec kaj več, sploh telefoni so največji statusni simboli.[/quote]
Naj ti napišem o moji sošolki:
Skromna, povprečna, vedno povprečno oblečena, prej skromno kot povprečno…
Že v OŠ je velikokrat popoldan delala, je oče zrihtal fuš, pa so vsi družinsko delali. V SŠ je tako delala redno.
Na prvi pogled bi človek rekel, da so bolj revni, a ko si prišel k njim domov, si dol padel, kakšna hiša in kakšna oprema, stoj in glej. Pa so bili otroci vzgajani, da je treba delat, delovne navade, materialne prioritete, starša sta se ukvarjala z njo, mama ji je bila najboljša zaupnica, vse po Monkljevskih regelcih ni da ni…
Danes pri 40+ je zafurana, zafrustrirana, izgubljena duša… Kdo je kriv?[/quote]
kdo je kriv?
verjetno starši, ki so ji vbili v glavo, da je vredna samo, če nekaj dela, ona sama pa ni vredna nič.
koliko je takih…. delo je precenjeno… 😛
Ima pač trenutno slab moment v življenju. Morda ga boš srečala čez dve leti, pa bo spet tak, kot je bil prej. Sila čudno se mi zdi, takih ljudi sploh ne poznam, ki bi bili tako uspešni pa potem tako propadli, razen, če je že prej pil in potem pač itak nikoli ni bil tako uspešen in oh in sploh, kot pišeš. Tako da ga pač niti nisi poznala tako dobro, kot si mislila. Ljudje zgradimo fasade za zunanji svet, naš intimni svet pa je pogosto čisto nekaj drugega. Seveda to ne pomeni, da je gnil človek, kvečjemu morda nesrečen ali neizpolnjen. Ima pa ta tvoj dve možnosti, ali se bo pobral ali pa je že dolgo zapit. V nobenem od teh dveh primerov ne rabi tvojega pomilovanja.