Vegani, prenojedci in teža
Pred leti sem prijateljevala s kolegico, s katero sva izgubili stike, ker se je preselila v tujino. Res lepa ženska … Med vikendom sva se srečali. Zelo suha (če bi mogla oceniti 165 cm, mogoče kakšen kg več kot 45 kg), zelo bleda, izgledala je izčrpano, izgubila je tisti čar … Povedala mi je, da je spremenila prehrano, da je veganka že tri leta, da je zelo zadovoljna s počutjem … Videti pa ni bila tako fajn … Seveda ji v tem srečanju nisem omenila tega (pa tudi ni moja skrb, to je njeno življenje), ampak ni edina ženska, pri kateri sem videla, da je s spremembno prehrane na veganstvo ali presnojedstvo preveč shujšala. Zanima me, če vsi vegani, presnojedci tako izgubijo težo? Res zdržijo na dolgi rok s takšno prehrano?Pozna kdo koga, ki je strogi vegeterijanec v različnih oblikah in ima ok postavo (da ni (pre)suh, ampak ravno pravšnji, čeprav vem, da imamo o tem nekoliko različna mnenja)?
Ena znanka, ki je bila že po naravi zelo suha in bledolika, se je začela it vegetarijanstvo. Čez čas ji je zdravnica menda priporočila, da naj začne spet jest meso, ker je imela strašno slabo kri, če bolj je bila suha… No potem je šla par kilc gor in zdaj je kar ok.
Sicer pa ne vem za nobenega vegana ali presnojedca. Sam navaden folk okoli mene 😉
Verjetno pretiravajo. Pravi vegani niso bledolicni. Tu so spet ekstremi kot povsod. In tudi odvisno kaj delajo. So fizicni delavci, profesionalni športniki in itd…je vnos kalorij vecji. Hrane je toliko, da se najde za vse dovolj. Prehrambena industrija je ena izmed mocnejsih in ima lovke izredno mocne. Torej iz enega vira prihaja veganstvo, vegeterijanstvo in mesojedci. Iz enega samega. In posilja informacije po vecini vse zlagane. Ljudje nasedajo na polno.
Ni kriva hrana, ampak glava. Osebno poznam nekaj veganov, ki zgledajo vrhunski, mladostni, energični in zdravi. Navsezadnje je tudi nekaj vrhunskih športnikov, ki se hranijo na tak način. Poznam pa tudi nekaj primerov anoreksije pri mesojedcih.
Tako za višek kg kot za njihovo pomanjkanje je kriva hrana. In kaj bi zdravnica priporočila debelemu človeku s slabo krvjo? V njih se pa redko kateri zdravnik vtika. Skratka, povedati hočem, da vrsta prehrane ni nikoli problem, problem je človekova glava in psiha. Njej se je zasukalo drugače, hrana je samo eden od očitnih zunanjih znakov.
To metanje ven, bodisi sz nekim trendom preherane ali česa drugega ob zanikanju narave same ni nič drugega kot resna osebnostna motnja. Češ, jaz sem nekaj več, jaz sem nekaj posebnega, pa nisi, z izjemo tega da ne spoštuješ ne ljudi, ne narave, ampak le svoj bolni ego na podlagi katerega si zmišljuješ.
Jaz jih poznam kar nekaj. Recimo Alen Kobilica je vegan, pa še hud športnik in Alen še vedno hudo dobr zgleda.
Potem poznem še dve punci, ki sta tudi veganki in imata prej kakšen kg viška kot premalo. Obe zadovoljni pozitivni, polni energije.
Pa par nutricistk, vegank, ki tudi čist OK izgledajo.
In ja, potem jih je pa še ene par, ki pa so res bolj kumerne in bledolične.
Ne poznam pa nobenega debelega vegana.
Problem je v tem, da ne pojejo dovolj kalorij. Poznam tudi sama take, ki imajo pri 180 cm dobrih 50 kg in se kao fajn pocutijo. Vcasih imam obcutek, da nas zaradi takih potem mecejo v isti kos. Strlece kosti, bleda koza, oslabelost niso znak dobrega zdravja. Sama ne jem manj kot 2000 kcal, nimam tezav ne s tezo ne z aktivnostjo. Ravno tako je potrebno paziti na sestavo in kvaliteto hrane in crtati procesirano hrano. In pojesti dovolj kalorij.
12 let sem bil vege. tri leta od tega vegan pa nisem bil niti suh niti bled…na teden sem pretekel 110+ kilometrov,edino malo mi je primanjkovalo zeleza ampak zaradi sporta.Te nebuloze,da se pocutis bolje,ko ne jes mesa so pa prvljice za najmlajse…res pa je,da zivis od sladkorja(OH) in zelenjave,prebava je prov moteca,ker nameces odpada par kil in to vsak dan…
Tisti, ki jih jaz poznam, so različni. Približno enako, kot so različni ljudje, ki ne jejo kislih kumaric oz. kot so različni ljudje nasploh. Veliki, mali, suhi, debeli, starikavi, mladostni… Zato se mi zdi, da izbira živil nima nekega velikega vpliva, dokler je v okvirih normalnega. Tako ali drugače se pozna samo pretiravanje, ampak to se pa pozna v vsakem primeru – tako pri tistih, ki jejo samo zelenjavo kot pri tistih, ki zelenjave sploh ne jejo.