Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Brez žolčnika….

Brez žolčnika….

Življenje brez žolčnika.
Že polovico življenja sem brez žolčnika. Takrat mi je največ težav povzročalo surovo sadje(meni najljubše – češnje…), čudno čokolado sem pa lahko pojedla – je bil pa mir(čeprav sem jo omejila) – vse obratno kot bi pričakovala….sploh nisem imela kaj za jesti, nič nisem prenesla. Otežilo mi je začetek študijskega življenja(pa ne ker bi si morala sama kuhati, ampak ker sem bila v bolečinah več doma kot na faksu. Če sem šla z avtobusom mi je ratalo slabo, če sem šla peš do faksa tudi, kot da bi bolehala za ne vem čim, en tak blesav žolčnik, mi je naredil celo zgago, štalo…, kar ni ravno običajno)
Brez žolčnika se da živeti, samo vprašanje je kako?

Če je katera brez.. kakšne spremembe ste opazile po odstranitvi?(pa ne mislim na presnovo maščob)
Kako glede absorbcije hranil?

(Pri meni je od takrat nastala “prava zgaga glede krvne slike”, drugo pa sem imela močne bolečine pred in po op., sem morala opustiti šport(tek, sunkovite gibe…)
Bolečina se pojavi tudi ponoči kar iz čistega miru, med hitrejšo hojo…in še in še). Zdravniki rečejo, “tako pač je to” in nasvidenenje – živi s tem.
Življenje z omejitvami, svobodnemu človeku? (potem me raje v kletko še zaprite… z žolčnikom ;-))

En žolčnik, pa take komplikacije, eni pa niti ne vedo da ga imajo, ali pa da ga nimajo.
Bi to izpostavila – v bolnici po operaciji, sem 5 dni bila le na čaju, mogoče 2 prepečenca na dan, druge pa ki so bile tudi operirane, pa so kar žrle, od doma so jim prinašali pekače(pečeno meso in krompir), sem šla kar iz sobe ven, ker mi je želodec obrnilo…marsikatero hrano sem od takrat opustila. V bolnici smo dobivali tako neprimerno hrano, da bi me pobralo(za kosilo – ocvrt krompir, jajce, cvetača, pohane bučke.. sej bi umrla če bi to pojedla…). Ko sem prišla domov sem čaj zamenjala za kompot, prepečenec je ostal, šele 14 dan sem začela z 1 kuhanim obrokom hrane, kaj šele da bi jedla kaj iz pekača – čez eno leto,…ne morem še dandanes to razumeti).
Zdravnike je v bolnici zanimalo samo tel.teža in ne kakšna je hrana, logično da sem šla 6 kg dol v 5 dneh..potem še doma nekaj…

Od takrat sem zelo zelo občutljiva na vonjave hrane, no prej sem tudi bila, po tistem pa noro! A je še katera?
( v času študija, sem bila pozorna kako mimo menz, gostil hodit, ker če mi je kaj zasmrdelo, me je tisti vonj zelo motill in mi povzročal slabosti, kot kakšnim nosečnicam…)

Skratka, zanima me: Je imela katera težave po odstranitvi? (kakšne težave, koliko časa, sprožilec)
Poznam samo take, ki so se zredile ali pa raka tam dobile.

(so še hujše bolezni o katerih nebi, ampak tokrat me zanima samo žolčnik)

Hvala!

Pred štirimi leti, takrat stari 40, so mi ga odstranili.
Malo sem se bala, kaj se bo zgodilo s sladkorjem v krvi. Nič. Vse vrednosti so (zaenkrat) normalne.
Živim zelo nezdravo, sem bistveno pretežka, skoraj nič gibanja…
Ampak tega, da nimam žolčnika, sploh ne občutim.
No, enkrat sem – ko sem se zelo napila, nisem, kot prej običajno, bruhala žolča. 🙂

Odstranili so mi ga pred 25. leti. Takrat so mi rekli, nikoli več potice, krofov…Japajade!!!
S tem nimam nobenih težav. Edino kar je je moram pazit, če jem kje zunaj je pohanje
in kake omake. Doma teh težav ni, ker je olje vedno sveže in omake nikoli pregrete. Če dobim v želodec kaj od tega, ponavadi do jutra objemam školjko v WC-ju :-)))

==================================================== Bogat si šele takrat, ko imaš nekaj, kar se ne da kupiti z denarjem.
nova
Uredništvo priporoča


Pri meni je sladkor, holesterol bil vedno ok, mislim pa na Mg in ostale podobne preiskave…
Kaj pa UZ, na koliko časa pa imaš?
Meni je enkrat ena dr. na UZ rekla, skoraj napisala, žolčnik primerne velikosti…pa jaz njej, a žolčnik sem nazaj dobila?? :-)). Omenjena zdravnica ga je videla, jaz pa nekaj let brez žolčnika…morala sem ji dostaviti kirurški izvid, ni mi verjela…vseh sort :-))))))))))))))))))

Kot ene navajate…sama nisem imela nikoli težav z bruhanjem,,,,
Samo močne bolečine – krči, slabosti, vročina,… nisem podvržena bruhanju in podobno…

Meni so ga odstranili kmalu po 2. porodu. Stara sem bila 27 let. Od tega je zdaj 6 let. Pred operacijo sem imela v enem tednu dva napada, pri drugem sem pristala na IPP, operacija je bila nujna. Nisem imela možnosti izbire. Potem so se začele težave. Od takrat naprej ne smem več orehove potice, praženega krompirja, svinjske masti, jajc, krofov, mastne hrane, banan,…Če ne jem redno, mi je slabo, včasih tudi bruham. Nikakor pa ne smem jesti pogrete hrane. Jem samo takoj ko je kuhano, pogretega nič, prav tako ne vzetega iz zamrzovalnika. Kar nekaj časa je trajalo, da sem ugotovila, da mi to grozno škoduje, saj so se po pogreti hrani začeli krči, slabost in bruhanje. Stanje nekako obvladujem, saj vem kaj mi škodi. Kljub temu pa se dogaja, da imam bolečine pod desnim rebrnim lokom – podobno kot napad. Jaz operacije ne bi nikomur svetovala. Jaz imam od takrat naprej težave, prej jih nisem imela. Tako, da če ni nujno, gotovo ne bi šla še enkrat čez to.

Omenjaš težave s krvno sliko, hranili … ključno in prvo in morda celo edino je vprašanje, kaj in koliko ješ? Ker če ne ješ dovolj in prave hrane, polne vitaminov in mineralov, ti bo teh (kot vsakemu) primanjkovalo.

Uf, nasprotno od “če ni nuje”, bi se jaz še 100x odločila za operacijo in ja, če bi mene vprašali, bi jo svetovala vsakemu. Šele po operaciji sem se zavedla, da sem zadnja leta preživela v konstantni bolečini in z dobesedno stisnjenimi zobmi, stalno sem jih stiskala in živela v prepričanju, da je samo neka “trebušna tegoba” in da bo jutri mimo. Klinac je bilo! Po malem po malem me je stalno bolelo, nismo pa vedeli, da so kamni, saj so me nekaj let zdravili zaradi helicobacter pylori in gastritisa in so vse spremljajoče znake pripisali tema dvema boleznima. Do nekega dne (noči, seveda), ko me je zvilo za prav in me je držalo pokonci od 22:00 do 5:00. Pred tem napadom nisem bila pozorna kaj lahko jem in kaj ne, ker me je pravzaprav stalno bolelo, prebavo sem imela slabo, večkrat sem bruhala in driskala (pripisali otrokom, ki so bili v vrtcu, češ da nosijo domov bacile), po operaciji sem pa končno oživela in zdaj več ne vem, zakaj mi je bilo treba tistega trpljenja. Je ni hrane, da je ne smem jesti po operaciji. Sicer se pazim, ker sem po naravi podvržena k nabiranju kilogramčkov, zato je moja prehrana pretežno lahka in zdrava, kak dan pa se pregrešim in jem od pizze do hamburgerjev do pohančkov in no evo, pravkar sem povečerjala Pekočo omako osmih zakladov, ki jo je prinesel mož iz kitajske restavracije. Nimam niti ene težave več, stalo pa me je 4 dni bolnišnice in slabe 4 tedne bolniške, pa še to zato, ker so se mi malček vneli šivi in ker sem iz bolnice prišla (sem se očitno nalezla) z neko virusno angino.
In če me kdo vpraša, ja, še 100x bi šla.

Operacija pred 2 letoma. Pred njo bruhala po vsakem obroku in tudi hudo shujšala.Po operaciji nekaj časa dieta, nato normalno prehranjevanje. Odkrili so mi še kronični gastritis, čudno zavit želodec in bakterijo, ki sem jo pregnala z antibiotiki. Danes ni dosti bolje. Kakšen dan mi paše, kar mi druge dni ne, drugače pa redkokateri dan mine brez bruhanja. Imam tudi strašen apetit, ki ga ne znam krotiti, potem pa je, kot je. Kaj bi dala, da bi lahko jedla vse po vrsti.

Avtorica mislim, da si se predolgo držala diete in sedaj določene hrane ne prebavljaš. Moja edina težava po operaciji je ta, da če čez teden jem bolj vegetarijansko hrano, v soboto pa ene mastne čevapčiče, me po kakšni uri hitro požene na WC. To pa je tudi vsa težava. Res pa je da sem v roku enega meseca po operaciji jedla že bolj kot ne vse.

Jem pretežno sadje(dopoldan) in zelenjavo, meso(ne vsak dan), proseno, ajdovo kašo, piro, juhice, zel.mineštrice…(ter še kaj koristnega – zdrave maščobe)
Alkohola ne pijem.
Obroke poskušam(ne znese vedno) imeti časovno enakomerno porazdeljene, da ni prevelikih razlik v urah, ker to mi precej škodi. Sproti kuhano, ne postano, ker to škodi. Zelo zelo malo solim.(ostali se pritožujejo, enim je tako težko dosolit)
Ne predstavljam si pa da bi jedla v velikih količinah(poznam operirane in se prenajedajo do bruhanja), ali pa kot prej.
Domača hrana mi skoraj ne dela težav, kupljena pa kar pogosto, določena hrana je zame pretežka, po obdobjih zelo različno(tuna iz konzerve…sladka smetana)
Meso(določeno) mi smrdi…kljub vsem fintam pri t.obdelavi…

Ena omenja…da bi šla še 100x na operacijo….Zakaj?
Operiran si enkrat, dvakrat(jaz sem bila 2x), 100 – krat zakaj?? 😉
Pa tudi kar tako se ne hodi na operacijo, saj narkoza pa ostalo ni hec….ima svoje posledice…

Hvala za mnenja, izkušnje, veliko zdravja tam kjer ga potrebujete.

Po hudem napadu, ki je bil do takrat edini, sem zaradi vnete trebušne slinavke morala 8 dni ležati v bolnišnici. Grozno je bilo. Čez eno leto sem odstranila žolčnik, ki ji bil  poln kamenčkov.  Nimam nobenih težav. Jem vse, zdi se mi, da je prebava celo boljša, kot tudi imunski sistem – pred odstranitvijo sem bila pogosto prehlajena, sedaj ne več. Tudi težave s kislino so redkejše. Upam, da bo tako tudi ostalo.

Sem brez žolča. Moram pa reči, da bi moral tam nekje po 35.,40. spremeniti način prehranjevanja. Tega nisem in zadeve so tukaj.

Vegetarijanstvo in ali presnojedstvo sta najboljši način.

New Report

Close