Antidepresivi
Tisti ki ste jih kdaj jedli.. Kaksne stranske ucinke je pricakovati? Jih jeste se vedno ali ste prenehali? Se je stanje izboljsalo? Odlasam .. Ze tri leta.. probala vse alternativne varjante.. Nic ni pomagalo.. Obupana sem .. Strah me je stranskih ucinkov .. Pa sploh ce res pomagajo? Hvala za odgovore!
Najprej moraš vedeti, da antidepresivi niso zdravilo, ki bi zdravilo in ozdravilo depresijo. Zgolj ubijejo doživljanje “težave” za sam čas jemanja. Ko prenehaš, dobiš povratni udarec z vsem za nazaj – včasih takoj, včasih čez mesece, včasih čez leta, a vedno. Odpravit je potrebno vzrok za depresijo in glede na prebrano, nisi še tako globoko, da tega s pomočjo dobrega terapevta ne bi zmogla.
Ne klamfaj o povratnih udarcih, ker res nimaš pojma. Zdravila pač pomagajoin lajšajo že po kakem mesecu jemanja,česar nobena terapija ne zmore. Odvisno je seveda od stopnje in razloga, kolikočasa potem to jemlješ,običajno se priporoča dve leti, lahko ap tudi dlje ali pa manj,če začutiš, da za to ni potrebe. N aterapije pa vseno alhko hodiš,kljub jemanju zdarvil in antidepresivi ničesar ne obijjejo v zvezi z doživljanjem, le bližje normalnemu odzivanju si, da se ne sekiraš za vsako malenkost in obupuješ.
Amapk se včasih res čudim na tovrstne poste, od kje za vraga jih jemljete?
Pri pravi depresiji samo psihoterapija ne bo pomagala. Gre za pomanjkanje dolocenih substanc v mozganih. Stranski ucinki so razlicni. Najbolje bi bilo da se narocis pri psihiatru, se z njim pomenis, da ti dejansko predpise najbolj ustrezen antidepresiv in tudi spremlja tvoj odziv in stranske ucinke. Ce bos zraven se kombinirala s psihoterapijo, ti bo uspelo!
Asentro sem jemala pol leta, s tem da sem en mesec zvisevala dozo na priporoceno, cca dva meseca pa zmanjsevala na nulo. Stranski ucinki so bili prva dva tedna, odtegnitvenih simptomov ni blo. Tableti so mi pomagali, je pa res da sem v casu jemanja resila ogromen problem, ki me je v depro tud zvlekel, pa je bil morda zato ucinek se vecji:)
Pri psihiatru sem bila dobila zoloft. Ne vem.. Mucim se vsak dan vsako uro.. Provlem je samo zjutraj, tesnoba in pa ce se je treba kam odpravit sploh kake daljse razdalje z avtom. Ubija me tudi vrocina .. Saj to, je gudo pa spet se vprasam ce sem tolk casa zdrzala brez .. Potem lahko se v naprej? Izboljsalo samo od sebe se pa ne bo ? Enkrat na teden vzamem xanax .. Ta mi pomaga da zadiham se umirim in zaspim drugace mi je non stop slabo
Ko je depresija zelo huda, niso stranski učinki zdravil, nič proti tej temi, ki jo čutiš. Resno šteješ dneve kdaj bodo prijeli. Sama sem dobila pri splošni zdravnici Ecytaro, ki pa žal ni prijela. Pri psihiatru sem dobila Alvento in končno se mi je po 3 tednih jemanja dvignila megla in sem videla malo sonca.
Hodim na psihoterapijo in se počasi koplej iz brezna v katerega sem padla.
To ne drzi. Nikjer ni znanstveno dokazano, da pri depresiji igra vlogo znizana raven serotonina ( ali pa npr. pri shizofreniji zvisana raven dopamina )
Regarding SSRIs, there is a growing body of medical literature casting doubt on the serotonin hypothesis, and this body is not reflected in the consumer advertisements. In particular, many SSRI advertisements continue to claim that the mechanism of action of SSRIs is that of correcting a chemical imbalance, such as a paroxetine advertisement, which states, “With continued treatment, Paxil can help restore the balance of serotonin…” [22].
Yet […] there is no such thing as a scientifically established correct “balance” of serotonin. The take-home message for consumers viewing SSRI advertisements is probably that SSRIs work by normalizing neurotransmitters that have gone awry. This was a hopeful notion 30 years ago, but is not an accurate reflection of present-day scientific evidence.
http://psychcentral.com/blog/archives/2014/09/13/low-serotonin-levels-dont-cause-depression/
Dokazano pa je, pa pri priblizno 60 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi pomagajo – ublazijo simptome – antidepresivi, ki umetno dvignejo raven serotonina. Torej, antidepresivi zvisajo raven serotonina, vendar pomanjkanje serotonina ne povzroca
depresije.
( Podobno, kot aspirin pomaga pri glavobolu, vendar pomanjkanje aspirina ne povzroci glavobola.)
Marsovka , kaksno diagnozo pa si imela, ce te smem vprasati? Tesnoba? pri meni nonsa naj nebi slo za depresijo ampak za generalizirano anks. Motnjo s panicnimi napadi.. Sej ne eecem .. Vcasih sem tri dni cist ok, kot da nic ni, no ja se vedno nekje v evi nosim tisti strah s seboj.. Potem pa nekaj dni kot v peklu , cmok v grlu slabost vrtoglavica tresenje zvonenje v usesih nezmoznost pogovora jeza razdrazenost .. Mah grozno. Najbolj me je strah slabosti ki niso reski pri jemanju ad-jev.. Kadar mi je bilo slabo sem padla v nezavest.. Mah vcasih grem sama sebi na zivce kako sem lahko tako obcutljiva !! Nekateri slabost normalno prenasajo, pac izbrihas in gres dalje.. Pri meni pa to zgleda tako da lahko samo lezim v posteljo do vecer in iscem svez zrak 🙁
Ne klamfaj o povratnih udarcih, ker res nimaš pojma. Zdravila pač pomagajoin lajšajo že po kakem mesecu jemanja,česar nobena terapija ne zmore. Odvisno je seveda od stopnje in razloga, kolikočasa potem to jemlješ,običajno se priporoča dve leti, lahko ap tudi dlje ali pa manj,če začutiš, da za to ni potrebe. N aterapije pa vseno alhko hodiš,kljub jemanju zdarvil in antidepresivi ničesar ne obijjejo v zvezi z doživljanjem, le bližje normalnemu odzivanju si, da se ne sekiraš za vsako malenkost in obupuješ.
Amapk se včasih res čudim na tovrstne poste, od kje za vraga jih jemljete?[/quote]
Ampak res, od kje ste tako pametni? :/
Antidepresiv hormonalno dvigne razpoloženje, ampak samo hormonalno, človek ima malo več energije, vsebina pa se začne s tem, kaj človek zmore početi v roku enega tedna.
Ne klamfaj o povratnih udarcih, ker res nimaš pojma. Zdravila pač pomagajoin lajšajo že po kakem mesecu jemanja,česar nobena terapija ne zmore. Odvisno je seveda od stopnje in razloga, kolikočasa potem to jemlješ,običajno se priporoča dve leti, lahko ap tudi dlje ali pa manj,če začutiš, da za to ni potrebe. N aterapije pa vseno alhko hodiš,kljub jemanju zdarvil in antidepresivi ničesar ne obijjejo v zvezi z doživljanjem, le bližje normalnemu odzivanju si, da se ne sekiraš za vsako malenkost in obupuješ.
Amapk se včasih res čudim na tovrstne poste, od kje za vraga jih jemljete?[/quote]
S temle “povratnim udarcem” se ne strinjam ravno – razen ce ne misli odtegnitveni ucinek
torej odtegnitveno krizo, ko clovek preneha jemati ADje.
Najbolj zoprno, s psiholoskega stalisca je to, da odtegnitveni simptomi lahko izgledajo kot
( globlja) depresija.
http://www.health.harvard.edu/diseases-and-conditions/going-off-antidepressants
In seveda, ce clovek casu jemanja AD-jev ne dela na svojih problemih in vse prepusti “kemiji”.
Jemanje AD jev pri blagi depresiji in pri anksiozni motnji pa je tudi kontroverzno.
Antidepresivi niso rešitev,poznam osebo,katera je bila močno v depresiji,vsaj tako je pravila.Sedaj pa je dobila novo službo,pride domov zbita in utrujena,čeprav jo služba veseli.Pravi,da dobesedno sploh več ne pomisli na depresijo,ker je preveč utrujena.Mislim,da dosti ljudi pade v depresijo ravno zaradi obilice časa in premalo motivacije.
Pa če se na trepalnice vsi vržete, antidepresivi depresije ne morejo pozdravit in v tem je uni post zgoraj čisto legitimen. Antidepresivi lahko zgolj lajšajo simptome, zdravljenje pa nujno poteka hkrati s terapijo. Seveda govorim o depresiji in ne o novodobni zdolgočasenosti, razvajenosti, ne vedenju, kaj bi človek sam s sabo, nezmožnosti prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ipd., kar veliko ljudi diagnosticira kar z depresijo, zdravniki se pa seveda zlahka s tem strinjajo, ker se jim niti ukvarjat ne da s tem. Vsako zdravljenje depresije oziroma že prej diagnoza, bi moralo štartat s strani specialista in nikakor ne osebnega zdravnika. O stranskih učinkih si pa lahko preberete v navodilih, so na spletu in so rezultat “izkušenj” ljudi, ki so in ki jemljejo AD – več tisoč in tisoč njih. Niso tam kot le nek fiktiven zapis …
Vse zapisano seveda ne pomeni, da odsvetujem jemanje AD, le zavedet se je treba dejstev, stranskih učinkov in možnih posledic jemanja. In prevzet odgovornost..
15 let težke depresije s suicidnimi ne le epizodami, temveč dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi stanji. Nekje od pubertete dalje. Vse sem zavrnila, vsa ponujena zdravljenja, ker pogovarjat se nisem želela, strupov v telo tudi ne. Ne vem, sem se zvlekla ven, ampak sem pa garala in delala na sebi leta in leta. Zdaj je depresija ozaveščena tudi že celo več kot 15 let, vem da je nekje v meni, saj prava depresija v bistvu niti ozdravljiva ni, vsake toliko se začne silit ven, ampak jo zaznam in zaustavim. Torej … aktivno do konca svojih dni :). Dna ne bom okusila nikoli več.
Moja diagnoza je depresija z anksioznostjo in paničnimi napadi.
Imam napade hude tesnobe, ko tako boli v prsih, da se mi meša. Občutek, da se utapljam. Ponoči se zbujam z občutkom, da imam utež na prsih in moram vstati ter iti na zrak. Panični napadi nisto tako zelo hudi. Vem, da je panika in se tako prepričam, da mi nič ni. Če drugače ne gre, pomaga helex.
V dnevih, ko je bila deprasija najmočnejša, sem razmišlala tudi o samomoru. Torej so mi ADji rešili življenje. Od stranskih učinkov sem imela vrtoglavico, rahlo slabost. Nič tako hudega, da ne bi mogla prenesti.