nenehno kritiziranje “novodobnih” staršev in “razvajenih sončkov”
Sem mama dveh otrok, prva triada. Zdi se mi, odkar sem starš, da kamor koli se obrnem, naletim na nenehno kritiziranje nas, staršev, ki imamo otroke nekako od 0 do polnoletnosti, bi rekla tako na oko.
Vsepovsod zevajo neki očitki – iz revij, iz knjig, iz televizije, iz radia, iz socialnih omrežij, samo kritiziranje.
Celi blogi, kolumne strokovnjakov, kvazi strokovnjakov in drugih, ki neprestano kritizirajo kakšni smo, kakšna je ta generacija staršev, kako delamo vse narobe, kako vzgajamo nemogoče otroke, kako se obnašamo in kaj vse govorimo, kako smo čisto zmešani in kako bomo vse pokvarili. Vse je narobe, vsi smo narobe! Hkrati se trkajo po prisih “aaaaa, mi smo bili drugačni”, “mi smo znali”, “naši pristopi so bili drugačni, zato so bili naši otroci drugačni”, “mi smo našo nalogo vzgoje opravljali bolje”…
A, ja, a res? Torej – kam so pa izginili tisti otroci, ki ste jih pred leti vi vzgajali? Kam so poniknili? Da niso morda to ravno otroci, ki so danes starši majhnih otrok, generacije, ki jih VI danes kritizirate, kako so čisto zmešani in kako nič ne znajo? Ja, to smo mi. Torej – torej, jaz bi rekla, da ste tudi vi opravili slabo svojo nalogo.
Ali se tudi vam zdi podobno?
Se močno strinjam s tabo, pa čeprav nimam svojih otrok. Sem v preteklosti precej delala z otroki in velika večina je bila čisto fajn mulčkov in mulk. Res da so ekstremi (oz. odkloni v vedenju) vedno obstajali in vedno bodo, se mi zdi, da so šli razni strokovnjaki (in starši v permisivnosti) čez vse mere, pri tem pa nihče ne prevzame nobene odgovornosti, vsi samo pametujejo in jamrajo.
Starši imajo svoj delež odgovornosti, enakega pa imajo tudi šola in ostala družba in ravno tako otroci sami v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.
Saj tako je bilo od vedno – prepad generacij pač. Starejši so vedno kritizirali “nemogočo mladino”, z Beatli vred. 😉
Je pa res, da toliko svobode, kot jo imajo današnji otroci, nikoli ni bilo. Se bi pa dalo nasplošno otroke (in starše) razdeliti predvsem na 2 skupini, vzgojene in obzirne ter tiste druge.
Če smo pošteni, so eni otroci res nemogoči paglavci, ki jih ni za prenašat. Ampak vsi pa definitivno ne. Pravzaprav je večina otrok v moji okolici čisto OK. Fora je pa v tem, da izstopajo tisti, ki so nemogoči, problematični, nadležni,… in o tem se piše in govori. Toliko pa moraš imet sposobnosti distanciranja, da ne vzameš vsega, kar slišiš ali prebereš, čisto osebno, kot da leti neposredno nate.
In če pomislim za nazaj, je bilo tudi v mojem otroštvu nekaj otrok nemogočih, problematičnih in nadležnih. Nismo bili vsi pridni, mirni in lepo vzgojeni. Pa problematične družine, sitne mame in odsotni očetje so tudi takrat obstajali. Pa v generaciji mojih staršev najbrž tudi. Ampak je res, kar piše ena zgoraj. Starejši se vedno zgražajo nad “današnjo mladino” in trdijo, da je bilo včasih vse drugače in da oni pa že niso bili taki. Temu se reče selektivni spomin.
Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo vede, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori, kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejši vstopijo. Ugovarjajo svojim staršem, v družbi se širokoustijo, pri mizi goltajo slaščice in prekrižanih nog tiranizirajo učitelje
No, jaz sem bila ene desetkrat bolj naporna od svojih otrok in sem ga ene 20-krat bolj biksala.
Velika razlika med mano takrat in mojimi najstniki oz. otroki je, da si se takrat moral sam zmenit z učiteljem, v OŠ je padla tudi kaka klofuta, vsak, ki je imel pet minut časa, te je lahko ozmerjal ali še kaj hujšega. Danes učitelj komaj da sme povzdigniti glas, pa je že cel halo in starši prifurijajo v šolo.
Ne rečem, da je prav, da so nas tepli v OŠ in nekateri so ga res nastradali takrat … ampak če si kaj ušpičil, si samo molil, da ne bi še doma izvedeli, ker bi še doma pokasiral kazen. Danes je ravno obratno. Poveš doma in se morajo zagovarjati vsi drugi, samo ti ne.
Današnji otroci niso čisto nič drugačni kot so bili pred 30-50 leti, le zaradi ekstremov in sedanjega populariziranja in sodobnih tehnologij- splet je preraslo v posploševanje vse, kar je slabega, motečega…
Tako je OTROK, ki mu je dolgčas in bi se rad igral označen za izsiljevalskega, manipulatorskega, nevzgojenega pamža,
OTROK ki je vedoželjen in bi se pogovarjal za vsiljivega, nevzgojenega sončka
OTROK ki je po otroško živahen za nemogočega, neprijetnega, hiperaktivnega otroka s pp
Ampak otroci so samo otroci, včasih igrivi, glasni, jokavi, slabe volje, veseli, prijateljski, radovedni…TAKI morajo biti!
No, ampak v današnjem svetu je biti otrok nekaj nezaslišanega, nezaželjenega, nekaj slabšalnega,vsakemu so prilepili neko etiketo, za svoje boljše počutje…
evo link, poglejte do konca, se splača!
pa kakšna opravičila…!1 Otroška trma, vse tisto kar je povezano z odraščanjem je to… Prva trma, (v to daj nagajanje, metanje po tleh, kričanje) Nastopi pri treh letih, potem ponovno v puberteti…
Ampak to je že višja matematika za ene! 😛
pa še aktiven link, gornji ne dela
https://www.youtube.com/watch?v=Wv49RFo1ckQ
pa kakšna opravičila…!1 Otroška trma, vse tisto kar je povezano z odraščanjem je to… Prva trma, (v to daj nagajanje, metanje po tleh, kričanje) Nastopi pri treh letih, potem ponovno v puberteti…
Ampak to je že višja matematika za ene! 😛
pa še aktiven link, gornji ne dela
https://www.youtube.com/watch?v=Wv49RFo1ckQ%5B/quote%5D
Ja saj, nevzgojen otrok ni sposoben kontrolirat lastnih misli, zato trmari.
Doma mu ne postavljalo mej, ko mu jih pa postavijo v trgovini mu ni pa nič jasno in se od tuge vrže po tleh, da uveljavi svoje….
pa kakšna opravičila…!1 Otroška trma, vse tisto kar je povezano z odraščanjem je to… Prva trma, (v to daj nagajanje, metanje po tleh, kričanje) Nastopi pri treh letih, potem ponovno v puberteti…
Ampak to je že višja matematika za ene! 😛
pa še aktiven link, gornji ne dela
https://www.youtube.com/watch?v=Wv49RFo1ckQ%5B/quote%5D
Ja saj, nevzgojen otrok ni sposoben kontrolirat lastnih misli, zato trmari.
Doma mu ne postavljalo mej, ko mu jih pa postavijo v trgovini mu ni pa nič jasno in se od tuge vrže po tleh, da uveljavi svoje….[/quote]
saj pravim, za ene je višja matematika. Trma nima nič opraviti z postavljanjem mej. Predvsem otroci, ki jih imajo strogo in so meje jasne in glasne, trmarijo in cepetajo, se mečejo, imajo izbruhe…
saj pravim, za ene je višja matematika. Trma nima nič opraviti z postavljanjem mej. Predvsem otroci, ki jih imajo strogo in so meje jasne in glasne, trmarijo in cepetajo, se mečejo, imajo izbruhe…[/quote]
Ti pa res ne znaš seštevat… :/
Se strinjam z avtorica. Velika večina otrok, ki jih poznam, so krasni. Potem preberem, po možnosti pač kje na netu, kakšne zgodbe o kričanju v restavracijah, metanju po tleh, razbijanju, porivanju stolov v kofetarnicah v druge goste, in se samo čudim. Bodisi so to ekstremni primeri, da moraš imet prav srečo, da nabašeš na tako družino s takim otrokom, bodisi folk pretirava. Jaz recimo kaj takega sploh še nisem videla.
pa kakšna opravičila…!1 Otroška trma, vse tisto kar je povezano z odraščanjem je to… Prva trma, (v to daj nagajanje, metanje po tleh, kričanje) Nastopi pri treh letih, potem ponovno v puberteti…
Ampak to je že višja matematika za ene! 😛
pa še aktiven link, gornji ne dela
https://www.youtube.com/watch?v=Wv49RFo1ckQ%5B/quote%5D
Ja saj, nevzgojen otrok ni sposoben kontrolirat lastnih misli, zato trmari.
Doma mu ne postavljalo mej, ko mu jih pa postavijo v trgovini mu ni pa nič jasno in se od tuge vrže po tleh, da uveljavi svoje….[/quote]
To doma postavljenje mej za situacijo v trgovini pri majhnem otroku je približno isto, kot če bi ga pri 5 letih učil vozit avtomobil po angleškem principu po levi strani zato, da bo pri 18 letih znal vozit v Sloveniji…
…Ker namreč otroci se naučijo kontrolirati same sebe ne zato, ker mu v zaprtem prostoru postavljajo teoretične meje, pač pa na podlagi izkušenj, doživetij, predelanih izkušenj s posledicami, prijetenimi in neprijetnimi, na koncu pa zrelost otroka* odloča ali bo to zadevo hitro ali počasneje osvojil.
* o zrelosti lahko vidiš tudi tu na forumu, da gre za različno stopnjo zrelosti pri vsakemu posamezniku, kljub temu, da smo načeloma tu gor odrasli ljudje
Večina otrok je zelo v redu, lepo vzgojeni prijazni in nasmejani. Problem je ker starejši mlajše gledamo skozi lastno prizmo ne pa skozi njihovo prizmo, oziroma predvsem skozi prizmo časa. Večina mladih je odraz časa, vsaj tisti del ki ga vidiš navzven. Veliko je seveda tudi vzgoje, ampak vpliv časa pa pozabljamo.
Mi je rekla enkrat ena, sicer res že starejša gospa pri 70tih, da so jih kot otroke zaprli v sobo, dali notri malo hrane in kahlice in šli delat na njivo. To je to, zaklenjeni v sobah celi ljubi dan. To je sicer res skrajnost a vseeno, za razmislit. Ta gospa se sicer nikoli ni poročila in nima otrok.
Moji starši pravijo, da so jih do ne vem katerega meseca tesno povijali. Tašča mi je rekla, da so še pri 7ih mesecih otroci samo ležali.. sedaj je že cela panika, če se pri teh mesecih ne postavi vsaj na vse 4.
Razvoj gre naprej.
Je pa tudi res, da danes je internet lahko dostopen, po drugi strani so pa službe vse daljše in napornejše… hitro lahko mladino zanese.
A vseeno ko gledam naokoli ni tako slabo stanje.