revni? ali res?
Ko toliko filozofirate o tem, kako je ogromno lačnih pri nas. No, niso vsi tudi res lačni, tisti, ki jamrajo.
Danes in jutri imam dopust, sem doma postorila par stvari, pa me pokliče soseda na kavo ob 12. uri, me je videla zunaj, ko sem obešala perilo. Okej, rečem, zakaj pa ne. Vem, da so ti sosedje socialni problem, oba brezposelna trije otroci. Grem na kavo, pa začne tarnat, da nima za rogljiček za otroka, ki si ga takoo želi. Okej, se mi dete zasmili (dva sta bila na zimovanju oz. nekem zastonj taboru, mi reče), grem domov po 10€ in rečem, naj kar kupi tisti rogljiček pa še kaj za povrh. No, mati otroka pošlje v trgovino in mu zapiše, kaj naj še prinese. Med tem časom mi razlaga, da nima kaj dat v lonec, me je kar stisnilo pri srcu. Potem pa le vidim v kuhinji na polici nekaj kg moke. Pa vprašam, kaj pa ima na razpolago za skuhat. Eh, pravi nič, samo tisto, kar dobi od RK. Pa le še malo vrtam, no pa mi pove, da ima vse v shrambi, da naj kar pogledam, kaj je. In vidim vrečo krompirja, kozarce marmelade, riž,… skratka vse osnove. Zraven pa vreča starega kruha za v smeti. Sem ji povedala, da je brez veze metat star kruh stran, da se da iz njega fajn stvari naredit, če drugega ne, drobtine. No, pa smo ugotovili, da ima vse sestavine za krompirjeve cmoke z marmelado, pa tudi za mineštro.
Ona pa, da pa saj ne zna narediti cmokov, no pa sem ji pokazala, kako to gre in sva celo skupaj naredili, ko je mali prišel iz trgovine, je bilo testo že zameseno. Raje ne govorim, kakšne bedarije je znosil iz trgovine poleg rogljičev.:)) Mimogrede, tudi suhi kvas je imela doma, enih 15 paketov, pa ga sploh ne uporablja. Rogljiče bi komot spekla doma.:)) Skratka, sem ji pomagala skuhat minešto in marmeladne cmoke z drobtinami iz tistega starega kruha. Ona pa, da če ni mesa zraven, da to potem ni kosilo. Sem jo resno vprašala, če imajo vsak dan meso, pa pravi, da skoraj vedno, ja. Pa ji povem, da imamo mi meso največ 2x na teden, je kar zazijala. Ženska pa zunaj prostor za vrt, v zemlji pa nič, pravi, da imajo čez poletje kakšno malenkost na vrtu.
Skratka, menim, da ne gre toliko za resnično revščino kot to, da si nekateri enostavno ne znajo narediti obroka. Kupujejo že vse pripravljeno ali napol pripravljeno hrano. Ženska je imela recimo ene tri kg ajdove kaše v shrambi, ampak ne ve, kaj naj z njo. Sem jo potem vkuhala nekaj še v mineštro, ji povedala, da si jo lahko dajo tudi v solato zvečer, pa imajo nasitno solato z radičem, ajdovo kašo, česnom itd.
Enostavno se ne znajdejo. Ali pa je lenoba vmes, kaj pa vem. V glavnem polna špajza, oni pa nimajo nič za v lonec. Ali pa bolj kot ne jamrajo, kaj pa vem. Hočem reči, da verjamem, da je ponekod zelo hudo in ničesar ni, ampak ponekod pa bi lahko, pa se jim ne ljubi. Pa fantiček je imel tablico in je igral neke igrice nanjo. Mobi pa ima boljši od mojega. Ni vse tako hudo, kot hočejo nekateri prikazat. Imejte v vidu, da gre tukaj za družino, kjer sta oba brezposelna, trije otroci, pa jim gre. In še bolj bi jim šlo, če bi se glede kuhe znali malo obrniti.
Naredila si čisto prav, zdaj se pa še malo usedi in razmisli o tem, kaj si pravzaprav videla. In če se boš ti in tisti, ki berejo to zgodbo, naučili iz nje, da revščina pogosto hodi skupaj ne nujno z lenobo, ampak z neizobraženostjo, neiznajdljivostjo in pomanjkanjem motivacije. Kar je potem začaran krog, iz katerega se sami ne znajo izkopat in vanj vlečejo tudi svoje potomstvo. Mogoče bi take ljudi malo manj obsojali in jim malo več pomagali, ne samo z nekaj fičniki, ampak tudi s tem, kar si danes naredila ti.
A zdaj pa mora ona sedet in razmišljat, tista lena baba itak ne bo. Mater me pogrejejo take. Cel dan doma sedi na riti, pa joka kako ubogi otrok nima za rogljiček, da bi ga pa sama zamesila pa se ji ne ljubi. Pa ne mi o tem, da ne zna!!! Mater, a misli, da rogljiči rastejo na drevesu, ali kaj? Menda ve, da se jih zamesi, ampak takim se to ne ljubi, pa čeprav vse setavine zastonj dobijo.
Začaran krog, iz katerega se ne znajo sami izkopat??? Ne ljubi se jim izkopat iz njega, kdo bo pa potem jamral, da nima nič za v lonec, pa da bi otrok rad rogljiček?? A misliš, da bo tale soseda zdaj gruntala, kaj lahko skuha iz sestavin, ki jih ima? A misliš, da si bo vrt omislila in kaj zasadila ali posejala? Pajade!!! Za vrt menda ve, da če zaseješ zelenjavo, zraste. Pa nič v tej smeri ne naredi. Tako kot v nobeni drugi.
Se strinjam z veslačem. Kao neka sirotinja, elektroniko imajo pa boljšo od vseh ostalih.
Spodnja tema o revščini in žalostni materi iz Hofra me je spomnila na domačo situacijo. Sem mama dveh osnovnošolcev in večkrat se zgodi, da otroka v trgovini kljub nakupovalnem seznamu prosjačita za dodatne zadeve. Tudi za jogurt, čokolado, kosmiče. Teh zadev ne kupujem, ker ne toleriram že pripravljenih izdelkov, polnih sladkorja, barvil in raznoraznih umetnih dodatkov. Doma imamo vedno sveže mleko iz katerega se ob dodatku sadja lahko pripravi zdrav jogurt, čokolado kupujem samo 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in kosmiče potem delamo sami z lešniki, orehi, čokolado. Skratka, kadar prosjačita, jima velikokrat povem, da za take izdelke nimam denarja. Zdaj se sprašujem, ali v očeh naključnih strank veljam za revno? Tudi pripravljenih jedi ne kupujem, zgolj osnovne izdelke. Nekaj podobnega imamo v shrambi kot zgoraj opisana soseda in še kaj več se najde. Iz tega potem kuhamo vsak dan, v trgovino hodimo samo 1x tedensko in še takrat zgolj po tisto, kar je nujno. Čeprav otroka po eni strani jamrata, da nimamo nič za jesti, znata pri 11 in 14 letih že veliko skuhati in pripraviti kompletno kosilo, če je potreba. Toliko o revščini in občutku pomankanja. Jaz ga nimam, kdo drug pa nas najbrž dojema za siromake.
mi je čedalje bolj jasno, da bi vse te dobrodelne ustanove, ki talajo hrano predvsem morale ponujati kakšne “delavnice preživetja”, kjer bi te ljudi učili kako kuhat in kako kupovat in kako pridelovat zelenjavo na koščku zemlje, šele če bi to absolvirali naj jim dajo osnovne sestavine, drugače pač nič, ker ne rabijo (itak ogromno mečejo stran). Pa tudi otroke bi morali pripeljat zraven,da bi jih malo vzgajali,da tisto kar je v trgovinah ni rano najboljše za zdravje in da se da mnogo bolj kakovostne stvari naredit doma pa še naučili bi se pomagat in delat. Le tako bi lahko ta trend “revščine” in revščine obrnili…
Na žalost veliko ljudi nima osnovnih veščin za preživetje. Osebno mislim da bi morali to učiti že v šoli. Ker vsi pač se tega ne naučijo doma.
Od kuhanja iz osnovnih sestavin, od financ…in še bolj pomembno, kako priti do informacij.
Vsi uporabljajo internet. Ampak je pa razlika kako ga uporabljaš. Večina ga za bedarije.
Pa bi lahko v parih sekundah recimo ta ženska našla recept za cmoke, imaš celo aplikacije kjer napišeš katere sestavine imaš in ti ponudi recepte…
Potem osnove financ. Ljudje kupujejo na obroke, se kreditirajo za vse možne bedarije. Večina teh ljudi ne zna povedati kakšne obresti plačuje za to. Pa tudi če vedo, ne razumejo kako se nabirajo, kaj pomenijo…..
Recimo nekdo z jurja plače že par let, brez vsakih prihrankov. Si zamisli da rabi avto. Do sedaj v parih letih ni bil zmožen dajati nič na stran. Kar na enkrat si zamisli da je zmožen dati 300e mesečno za avto. Ob tem ne pomisli na stroške vzdrževanja ipd.. Ljudje so grozno finančno nepismeni.
Največji problem je pa da se otrok ne uči osebne odgovornosti. Noben noče prevzeti odgovornosti za svoje napake, svoje odločitve, svoj način življenja….. Vedno je potrebno iskati krivce izven sebe. Od države, do sosedov, do tajkunov, do…..nekoga pač. Na tak način, da se ne zavedaš realno posledic svojih odločitev, pač nikoli ne boš sprejemal boljših. Lahko čakaš da pride nekdo in te reši….ampak življenje pač ni pravljica.
Vse te denarne pomoči ipd. nič ne pomagajo, če ljudi ne naučimo osnov. Od delanja budžeta za mesec, do kje se da prihranit brez da bi v resnici veliko vplivalo na tvoj življenjski stil….to bi moralo biti v paketu. Dobiš pomoč in svetovanje. In potem bi mogoče ljudje, ko bi videli da zmorejo in kaj se vse da in kako naredili še kaj več. Ker najtežje je apatičnega človeka prepričati v karkoli. Če mu pokažeš da je zmožen….je veliko večja verjetnost da bo pridobil na samozavesti in celo kaj naredil.
Mene strese ko ljudje izjavljajo stvari v smislu….uf mi je šla cela plača pa ne vem kam. Resno?
Poleg tega pa še razvajenost. Vse kar si zamisliš dobit takoj. Nobenega odpovedovanja, nobenega načrtovanja….nič. Mi pripada takoj. Ker sem si zaželel. Običajno pride v kombinaciji foušije drugim ki to že imajo. Ker ljudje radi gledamo rezultate. Poti do tja pa nikogar ne zanimajo.
Imam kar nekaj “južnjakinj” v svojem krogu, večina priseljenih v zadnjih 20ih letih in ti povem da razen moje mami in še par starejših žensk ne poznam nobene slovenke, ki bi imela tako urejen dom, znala tako dobro kuhat in na splošno poskrbeti za vse. Se nimam za leno, ampak v primerjavi z njimi….uf.
Mogoče pač ti živiš v taki okolici da same take sedeče opaziš. V socialnih naseljih se imate pač čas opazovati in kofetkat pa obirat sosede.
Imam kar nekaj “južnjakinj” v svojem krogu, večina priseljenih v zadnjih 20ih letih in ti povem da razen moje mami in še par starejših žensk ne poznam nobene slovenke, ki bi imela tako urejen dom, znala tako dobro kuhat in na splošno poskrbeti za vse. Se nimam za leno, ampak v primerjavi z njimi….uf.
Mogoče pač ti živiš v taki okolici da same take sedeče opaziš. V socialnih naseljih se imate pač čas opazovati in kofetkat pa obirat sosede.
[/quote]Kakšna pa so socialna naselja?
Avtorica, tudi jaz opažam podobno. Hvalevredno, da si jo naučila skuhati nekaj reči.
Redki, res zelo redki so v resnici revni. Pa še tam se žlahta skup da in pomaga. Če pa so lenuhi, pa jih tudi žlahta ne mara, ne sosedje, ne znanci. Ker včasih imajo tako več, kot tisti, ki jim pomagajo. Pa za cigarete je tudi vedno denar pri takih.
Iz brezposelnih se nikakor nočem delati norca, saj sem se v določenem obdobju znašla tudi sama.
Kljub vsemu danes obstajajo humanitarne organizacije (Rdeči Križ, Karitas), ki pomagajo s hrano in oblačili. Ko sem bila sama otrok pred mnogimi leti, smo tolkli doma revščino, saj smo vsi živeli od majhne kmetije. Kljub vsemu lačni nismo bili, saj je bila mama zelo iznajdljiva in pridna.
Tukaj sta doma oče in mati, le kaj dela oče cel dan, da ne more skopati vrta, mati pa, da ne more nekaj posejati in posaditi? Če imaš doma moko in nekaj sestavin, se da speči tudi kruh in kakšno pecivo.
Včasih je revščina res povezana tudi z neznanjem in neiznajdljivostjo.
Nikakor pa se ne smemo delati norca ne iz revežev, ne iz brezposelnih. Zelo hitro namreč lahko pristanemo na dnu.
Tisti, ki jokajo s pirom v roki očitno niso revni. Tisti, ki so resnično revni se največkrat sploh ne izpostavljajo ampak tiho trpijo med štirimi zidovi. Ni tako malo ljudi, ki so bili dobesedno potisnjeni na socialno dno (in to ne po svoji krivdi).
[/quote]
tisti ki po tv jokajo niso tako bogi kot pravijo.
in ja sami so si krivi če so potisnjeni na socialno dno.pa ne zaradi izgube sluzbe ampak ker ne mislijo na prihodnost.
sorry ampak starša z minimalno plačo ,brez lastnega stanovanja,vrta ne moreta normalno živeti ob 2,3 otrocih.