delitev denarja med partnerji
jaz zaslužim, mož zasluži..mož zasluži skoraj 1x več…(skupaj nekje 4 jurje in pol)
mož plača vse položnice, vse dopuste, večje nakupe…stroške za hišo, avto..
jaz plačam izdatke zase, za oba otroka, oblačila za njiju..sproti kakšno hrano, v manjši vrednosti, nekje 20 eur..vsak mesec mi nekaj ostane (nekje 500 eur povprečno, + -) kar varčujem..seveda za oba otroka..ne zapravim za neumnosti..
sem vam to zdi pravično?..meni se zdi ta moj privarčevan znesek “isto”, kot strošek, ga nisem zapravila…mož pravi, da ima on preveč, jaz premalo stroškov…in da jaz šparam zase…
Vsi taki zakoni kot tvoji, verjemi, slej ko prej gredo narazen!
Ko si z nekom, si zaradi ljubezni, ljubita se, imata se rada, spoštujeva, eno sta, torej SI VSE DELITA, TUDI FINANCE, VSE JE VAŠE, SKUPNO, VSE JE LAST DRUŽINE, TOREJ NI DELJENO NA MOJE ALI TVOJE, JAZ BOM TOLE, TI TOLE, HALOOO??!!!
Sploh ne morem razumeti te miselnosti, ki jo ima v tem času zagotovo že polovica takih kot si ti, torej imajo nek dogovor, da en plača to, drugi to in potem se še kregajo, da en ne plača dovolj…ja ljubi bog no…taki ljudje sploh ne bi smeli živet skupaj… Zakaj greste skupaj, se poročate, imate otroke, če že v osnovi škripa, je vse zgrešeno??
Tudi meni se ne zdi primerno, da se v zvezi, sploh kjer so otroci, pogovarjamo o mojih in tvojih stroških. Stroški so in so skupnii, vsi izdatki so izdatki vseh (seveda staršev, ki služijo kruh). Ne razumem očitkov tvojega moža, da imaš ti premalo stroškov in da šparaš zase. Verjetno pa je to le simptom nečesa drugega, nezaupanja, nespoštovanja, ne vem.
Kaj pa, če bi eden od vaju nakazoval plačo na račun drugega in bi bil seveda tudi pooblaščen nanj, pa bi od tu plačevala vse stroške, velike in majhne, tekoče in izredne? Kar bi ostalo, pa varčevala za otroke in dajala na stran za počitnice itd.
Tako imava midva urejeno, pa niti nimava otrok in funkcionira. Nisva pa zapravljiva, imava seveda podobne vrednote glede financ, pred večjimi nakupi se posvetujeva, pa tudi ne kontrolirava in ne teživa drug drugemu, če si kdaj privoščiva kaj zase, če gre seveda za razumne zneske glede na dohodke, ki jih imava.
Problem je, če je zaposlen le en partner (ali pa nihče) in je denarja v vsakem primeru premalo kakorkoli ga razdeliš vse ostalo je preseravanje. Ne vem od kod vam ideja, da imajo vsi partnerji skupne račune.
Sploh danes vse kar odprem na tem forumu sama ogorčenja, da bi pa one svojega partnerja v takem primeru takoj načevljale…po moje tudi ja, sploh, če tip toliko zasluži kot tale zgoraj opisani, ko vemo koliko zaslužijo moški v povprečju v Sloveniji in od tega pogosto partnerka in otroci vidijo bolj malo – gostilna pa malo več.
Pri nas je podobno, sicer manjši zneski… s to razliko, da ga občasno vprašam koliko je ostalo na računu, mu poberem viške + moji viški in dam na skupni varčevalni račun.[/quote]
sej njemu tudi kaj ostane vsak mesec, pa ga ne sprašujem, kaj je s tem in če varčuje..jaz pa varčujem, nekje 7-8 jurjev na leto..ampak ta denar je za otroka, če bosta kdaj pač kaj potrebovala..sej ga nimam zase..pa tudi če bi ga imela..ne vem, vsake toliko mi teži s temi računi in koliko stroškov ima na mesec…sej v bistvu se strinja s sistemom, ki ga imava..ampak ne vem, kot da misli, da si jaz kak črn fond ustvarjam zase;-))
Pri enih je pač tako, da morajo biti stvari točno definirane, tudi finance.
Pri vama recimo mož zasluži 3 jurje, ti jurja in pol, skupaj 4.500.
Stroškov z življenjem imata recimo 3.500. Torej v skupno blagajno mora priteči mesečno toliko denarja. Če data vsak 3/4 plače, je to cca to, se pravi ti prispevaš 1.200, mož pa 2.300 in pokrijeta mesečne stroške. Kar vama ostane, pač ostane.
Se pravi, preračunata stroške in vsak naj prispeva procentualno enak delež plače za skupne stvari.
Meni je sicer ta sistem, da nekdo varčuje zase, precej nesmiselen, saj gre za družino in se varčuje v bistvu za neko skupno dobro cele družine, ampak kot sem že napisala, nekateri potrebujejo te stvari imeti točno definirane.
Oooh, dajte no mir!! Vsak si pač organizira po svoje, midva imava tudi ločene finance in dogovorjeno kaj kdo pokrije, npr. moj plača ogrevanje in skrbi za svoj avto, včasih si kupi kaj za oblečt…jaz plačujem hrano, obleko, telefone in zavarovanja za celo familijo… ja on uspe dati kaj na stran, jaz nič. Pa tudi včasih sem malo tečna zaradi tega 🙂 no in jaz sem tista, ki zasluži več.
Ampak – ne govorite mi, da je tak zakon obsojen na propad, midva sva srečno poročena že 30 let. Zdaj edino problem mi je, če bi gospa žena resnično šparala zase, pa ne verjamem da je tako.
Sej niso moji in tvoji stroški ampak skupni. Plača jih pa en ali drugi… imava vsak svojo kartico in drugače ne gre.
Sem zato, da se finance ne združijo čisto. Ne me narobe razumet – sešteješ vse stroške ki jih imaš, tudi z otroci.. in potem se domeni- en položnice plača (pri nas imam elektronsko banko samo jaz), en dela nakupe (to pri nas dela moj)… ko se kupuje garderoba za otroke da tisti ki je pač tam oz. lahko… se ne prepira in tako nama gre čisto ok…
Moj si obleke in spodnje perilo kupuje sam, ima pa tudi zelo drag hobi ki ga plačuje sam in kjer rabi omejitev. Enako je z mano… varčujem tako, da mi banka vzame določen znesek, ker drugače zapravim zase – se pač rada razvajam – npr. kake aerobne vaje, masaža, tečaj o tem ali onem… (pri naših malih plačah je to redko, a če se lahko privoščim kaj zase – si – zato pa delam). Otroci imajo vse in še preveč, midva pa tudi en mesec si lahko kaj privoščiva, drugega pač ne…
In finance niso bile še nikoli razlog da bi se skregala.
To je vse odvisno koliko imasta OD in kakšen je kdo karakterno.
Pri nas doma je oče zelo hitro bil brez denarja in,če mu mama ni zatežila pri plači in mu dala v roke položnice bi pomoje on res vse zapravil.Pa je imel zelo,zelo dobro plačo ampak,ker ni znal gospodarit z nim je bil dokaj hitro brez.Se pravi vsakemu,ki mu je rekel je posodil(redko vrnili),kupil kakšno oslarijo,častil v restavracijah družbo,imel razne projekte,ki je investiračl in hitro opustil…
Torej hitro pošlo.Sta se tudi razšla.Razni problemi.
Seveda,ko sem spoznala starše od mojga moža je pa bil drug sistem.Tast z dobrim prihodkom je vse plačeval(položnice,hrana,oblačila,…)je rekel ,da žena najbolje ve kaj je treba pri hiši.
Seveda mu je ostajalo še za njegove interese….
Tašča pa si je znala privoščit stvari in seveda skoraj vsa plača je bila na strani.
Torej za večje investicije je pol ona potegnila ven svoj denar.Kredita niso imeli nikoli temveč vse z gotovino plačevali.
Midva imava dokaj podobno vendar s to razliko,da od moža prihodek ne zadostuje za stroške.Torej jaz dodam zraven.Potem je še hrana tu,pa oblačila pa razne stvari.Trudim se še kaj dat na stran.Včasih več včasih manj kakor kdaj…..nisva pa neka zapravljivca.
Veva kam gre denar …..vse se da pokazat !
Občutek imam da ti mož ne zaupa. Sedaj je vprašanje kaj si storila da ti ne zaupa. Dajta se malce pogovoriti okoli tega. Midva sva tudi imela vse skupno. Res je da sem zaslužil več kot ona vendar to ni bil razlog, da bi ji karkoli metal naprej. Mislim da se morata z možem pogovoriti in naj ti pove kaj je mislil s tem. Se boji da boš odšla? ali mogoče želi kakšno stvar pa nima denarja? komunicirajta med sabo bolje
no recimo, ne rečem, da moj vse takoj zapravi, ker ne, ne hodi v gostilno itd, je dokaj racionalen..ima pa tu in tam kakšne izdatke, ki so nepremišljeni, ampak se v to ne vtikam in ni ravno tip, ki bi varčeval….jaz pa sem od nekdaj tak tip, da moram vsak mesec nekaj privarčevat..ne vem, da se počutim varno..že od srednej šole, ko sem varčevala štipendijo..in se mi to ne zdi nič slabega…on pa zgeleda tega ne vidi tako…čeprav sem pa taka, da recimo zdaj za večje izdatke tega denarja ne bom dala…je zame nedotakljiv, vsaj zaenkrat…za kakšno stanovanje, ko bosta otroka večja, kakšne tečaje v tujini..ne vem..
in kakšen smisel ima vztrajat v taki zvezi?[/quote]
Ko ugotoviš, da ne gre, je lahko že prepozno kar se financ tiče. Razlogov je lahko nešteto oz. toliko kot je življenjskih situacij. Pa niti ni nujno, da gre za kakšne ekstremne kot npr. nasilje. LAhko je partner preprosto zapravljiv, hodi po gostilnah, nepremišljeno posoja drugim, itd. Zakaj vztrajati v taki zvezi? Ne vem, vprašaj tiste, ki vztrajajo. Moj moto je “better safe than sorry”.
Finance skupne toliko, da imava oba dostop do klika, kjer sta oba računa in sva pooblaščena za računa drug od drugega. Plačuje pač kdor naleti – servis, hrano, oblačila&obutev …
Večje investicije predebatirava in je odločitev skupna, če je en proti pač se ne gre v to. HB imava podobne poglede na denar, če bi bili diametralno nasprotni, verjamem, da skupne finance ne bi bile mogoče.